Zmogljivosti za proizvodnjo e-metana se bodo v Evropi do leta 2027 šestkratno povečale, in sicer s 449 GWh/leto v letu 2023 na okrog 3.000 GWh/leto, je sporočilo Evropsko združenje za bioplin (EBA).

Finska je bila lani največja evropska proizvajalka e-metana z 282 GWh/leto, sledili pa sta ji Nemčija (68 GWh/leto) in Danska (64 GWh/leto), je združenje zapisalo v svojem prvem poročilu o uvajanju e-metana v Evropi.

Skoraj vsi obrati za proizvodnjo e-metana, ki bodisi že delujejo bodisi so načrtovani do leta 2027, so v celoti obnovljivi, saj združujejo vodik, proizveden z obnovljivo električno energijo, in CO2, ki izhaja iz organskih virov, torej ne iz industrije.

Ta postopek nam lahko omogoči shranjevanje presežkov obnovljive energije v omrežju zemeljskega plina v obliki e-metana, kar bi »zagotovilo ključno rešitev za shranjevanje energije« in povečalo prožnost sistema, ugotavlja EBA.

Trg e-metana je sicer še v povojih, saj 3.000 GWh/leto pomeni 0,27 milijarde kubičnih metrov, EU pa je po podatkih Evropske komisije leta 2023 porabila 330 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.

Donosnost e-metana bo odvisna predvsem od stroškov električne energije in vrednosti prožnosti elektroenergetskega sistema, navaja EBA.

Več o uporabi biometana za preskrbo z energijo, v transportu, gradbeništvu in industriji si lahko preberete na strani združenja (v angleškem jeziku).