Postavitev sicer ni obvezna, če ni omogočen priklop na elektroenergetsko omrežje, če sta namembnost ali vrsta objekta neprimerna ali če nista primerni lega ali osončenost lokacije. Hkrati postavitev ni obvezna, če je nosilnost objekta nezadostna in bi postavitev fotonapetostne naprave pomenila varnostno tveganje, ter v primerih, ko bi obveznost pomenila bistveno podražitev objekta. Izjeme bodo podrobneje določene v pravilniku.

Uredba naslavlja tudi pravila glede dopustne prostovoljne postavitve fotonapetostnih naprav. Ta bo tako dopustna na enako velikih strehah obstoječih stavb ali parkirišč ter tudi na širših območjih cest, železnic, območij za proizvodnjo elektrike ter odlagališč odpadkov. Naprave bo dopustno graditi tudi na strehah stavb, manjših od 1000 m2, na fasadah ali balkonih in nad manjšimi parkirišči. Prav tako uredba prinaša možnost postavitve naprav na nepozidanih stavbnih zemljiščih za poslovne namene, na katerih se še ni začela gradnja.

Nova uredba bo sicer omogočala hitrejše, lažje in bolj predvidljive postopke umeščanja sončnih elektrarn na objekte, sta na novinarski konferenci dejala minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in minister Novak. Uredba, ki bo začela veljati 13. aprila, bo sicer služila kot nadrejeni akt po vsej državi. S tem določanje prostorskih pogojev za umeščanje teh naprav ne bo več odvisno od vsake občine posebej.

Ministra sta pri tem izpostavila, da je vlada s sprejetjem uredbe po eni strani razbremenila občine postopkov spreminjanja občinskih prostorskih načrtov za področje umeščanja sončnih elektrarn, po drugi strani pa zagotovila enotno ureditev na ozemlju celotne države. Uredba tako velja za zemljišča, ki so kot zazidljiva že opredeljena v občinskih prostorskih načrtih in ne za zemljišča zunaj teh območij.
Novak je tudi poudaril, da »v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj ni sprememb«. Hkrati pa je s to uredbo bistveno poenostavljen in skrajšan postopek umeščanja sončnih elektrarn znotraj poseljenih območij, kjer so po občinskih prostorskih aktih zemljišča že določena kot stavbna. Medtem je Kumer opozoril, da nova pravila – tako zakon o lažjem umeščanju naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije v prostor kot zdaj še ta uredba – za investitorje prinašajo »predvidljive, hitrejše in administrativno manj zahtevne postopke«. Ocenjuje, da se je z novimi pravili država postavila v bolj proaktivno vlogo.

Sprejetje omenjene zakonodaje bo tudi pomembno vplivalo na črpanje sredstev iz mehanizma EU za okrevanje in bo sprostilo dodatna nepovratna sredstva za OVE. »Za projekte OVE bomo v letih 2024–2026 samo prek Borzena namenili 271 milijonov EUR. Poleg tega pa v tem obdobju namenjamo za OVE na ministrstvu še 144 milijonov EUR sredstev iz kohezijskega sklada, 13 milijonov EUR iz naslova švicarskega mehanizma ter 50 milijonov EUR iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO), skupaj torej 207 milijonov EUR,« je dejal Kumer.