Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) kot eno prednostih področij trajnostne mobilnosti izpostavlja električno mobilnost. V osnutku Energetskega koncepta Slovenije (EKS) je do leta 2050 cilj doseči 100-odstotno električno mobilnost v osebnem in javnem prometu. Lani je bila sprejeta strategija razvoja prometa, ki predvideva, da bo do leta 2030 promet zrasel za 200 odstotkov glede na leto 2005.

Nova prometna strategija se dotika tudi e-mobilnosti, v okviru katere so predvideni ukrepi za nadaljnji razvoj infrastrukture, vendar pa se morajo začeti prilagajati tudi prodajalci električnih vozil s tem, da bodo aktivneje ponujali vozila na elektriko in plin, in to po dostopnih cenah in s celostnimi ponudbami, namesto da služijo na račun vzdrževanja postaranih voznih parkov, je bilo slišati na omizju o elektromobilnosti na letošnjem sejmu Energetika v Celju.

»Cilj Nemčije je doseči milijon električnih vozil do leta 2050, kar predstavlja dva odstotka njihovega voznega parka. Države niso pretirano ambiciozne, a podoben cilj bi si morali zastaviti tudi mi,« meni Matjaž Vrčko z MzI, Igor Podbelšek iz podjetja Metera pa dodaja, da če bi Slovenija hotela imeti dva odstotka električnih vozil v prometu, bi to pomenilo 26 tisoč vozil. »Obstoječe omrežje s tehnologijo polnjenja, ki je danes na voljo, po takih podatkih še nekaj let ne potrebuje nadgradnje, še več, s povečanjem izrabe polnilne infrastrukture v času, ko je nižja raba energije, polnjenje v nočnem času, ob ustreznem krmiljenju, predstavlja velik potencial.« 

Da naš sistem ne bi vzdržal, če bi z danes na jutri 100-odstotno preklopili na električno mobilnost, je menil Simon Čretnik iz Društva za električna vozila Slovenije (DEVS), pa vendar ob tem dodaja: »Če bi vsi priklopili na polnjenje svoja električna vozila ob desetih, ko pridemo domov, vemo, da to ne bi bilo vzdržno. Če pa imamo krmilnik, centralni procesorski sistem, ki poskrbi, da se avto napolni enkrat med deseto uro zvečer in šesto uro zjutraj, ko je poraba energije manjša, problema ni. Pametna omrežja so seveda prihodnost, kar se tiče same razpoložljivosti omrežja, pa je ta na visokem nivoju že danes.«

Odpira se tudi vprašanje, če bi se avtomobilska industrija lahko pojavila v vlogi sofinancerja razvoja samega omrežja, ne le polnilnic in kot pravi Čretnik, bi bila glede na visoke stroške postavitve infrastrukture hitrih polnilnic podpora proizvajalcev vozil zelo dobrodošla, pri čemer pričakuje, da se bo to v prihodnje tudi zgodilo.
»Danes je v Sloveniji na voljo praktično ena javna polnilnica na električno vozilo. Zavedati pa se je treba, da je elektromobilnost dolgoročna zgodba in ne zgodba za hitre zaslužke. Ljudje želijo električni avto s čim večji dometom z enim polnjenjem, želijo podobno udobje kot ga imajo s klasičnimi vozili in pričakujem, da se tak preboj v naslednjih letih lahko zgodi,« pravi direktor Metere, kjer se osredotočajo na mobilno infrastrukturo za zasebni sektor.

»V primeru, da bi se vsi električni avtomobili pojavili na trgu in zamenjali klasične bencinske kolege, bi nam primanjkovalo samo 20 odstotkov električne energije, in to v primeru, če bi se hkrati polnila vsa vozila. To pa pomeni, da že danes lahko pokrijemo 80 odstotkov potreb, kar pomeni, da je infrastruktura dovolj močna,« pri tem dodaja predsednik Društva električnih vozil Slovenije, kjer opažajo vse večji interes za nakup rabljenih električnih vozil.