Naravna svetloba je edini vir energije, brez katerega ne moremo živeti in od katerega smo povsem odvisni. Naravna svetloba je tudi vir, za katerega nihče ne lobira, ker je brezplačna, je v uvodnem delu nedavne konference 'Načrtujmo z naravno svetlobo' poudaril Vojko Golmajer, direktor družbe Velux Slovenija in Hrvaška. - Da ura spanca več na dan prispeva domala 2.000 dolarjev prihranka na zaposlenega dnevno, pa je ameriški pogled predstavila Deborah Burnett, 'zvezda notranjega opremljanja', strokovnjakinja na področju epigenetike in ena prvih, ki je svetlobo v bivalnih prostorih povezala s človekovim zdravjem. Zato je, kot je prikazala, ključno, da imamo v prostorih ustrezno svetlobo glede na čas v dnevu, ponoči torej temo in podnevi naravno svetlobo. Tudi če se nam 'le' blešči, smo že izpostavljeni biološkemu stresu.

Dan je 'posvečen' dnevni, naravni svetlobi. Ljudje smo do 200 let nazaj večino časa preživeli zunaj, danes pa večino časa preživimo v zaprtih prostorih. Naše telo se tej spremembi ni uspelo prilagoditi v tako kratkem času, zato moramo v prostor pripeljati čim več dnevne svetlobe, je povedel v konferenco o načrtovanju z naravno svetlobo Vojko Golmajer in poudaril, da imajo pri tem zelo pomembno vlogo arhitekti. Prostori imajo namreč – jasno – velik vpliv na naše počutje in ne nazadnje na človekovo produktivnost.

Zato se morajo arhitekti zavedati ne le pomena ekonomike, ki pogosto vpliva na izvedbo njihovih projektov, ampak tudi pomena zdravja, ki vpliva na počutje končnih uporabnikov, predvsem pa morajo biti sposobni usklajevanja vseh možnih elementov, ki vplivajo na končni rezultat posameznega projekta, je bilo slišati na konferenci.

In če se v današnjih časih ogromno govori o energetski učinkovitosti, pa še vedno pozabljamo prav na vpliv stavb na njene uporabnike. »Treba je najti sozvočje in ne glede na to, kako nujno in moderno je prihraniti čim več energije, zgradbe še vedno gradimo za ljudi, ki v njih živijo. In tu je izziv – merjenje počutja ljudi, kar je težko pretvoriti v številke,« je poudaril Golmajer in nakazal tudi na produktivnost ljudi, na katero seveda vpliva tudi kakovost prostorov, v katerih delajo.

Da ura spanca več na dan prispeva domala 2.000 dolarjev prihranka na zaposlenega dnevno, pa je ameriški pogled predstavila Deborah Burnett, 'zvezda notranjega opremljanja', strokovnjakinja na področju epigenetike in ena prvih, ki je svetlobo v bivalnih prostorih povezala s človekovim zdravjem. Zato je, kot je prikazala, ključno, da imamo v prostorih ustrezno svetlobo glede na čas v dnevu, ponoči torej temo in podnevi naravno svetlobo. Tudi če se nam 'le' blešči, smo že izpostavljeni biološkemu stresu.

Burnettova je med drugim dejala, da ko mislimo na dnevno svetlobo, moramo pomisliti tudi na temo, saj je vsako živo bitje odvisno od ritma teme in svetlobe. »Svetloba je stimulans, spodbuja nas in vpliva na naše dojemanje. Je neke vrste zdravilo in ima veliko odličnih učinkov. Svetloba je tudi biološki stimulans. Moramo ji biti izpostavljeni, saj vpliva na naš ritem, bitje srca, pritisk, spanje.«

Da smo ljudje na znotraj enaki in se enako odzivamo, naš odziv na svetlobo je odvisen le od starosti – in prav to je treba upoštevati pri načrtovanju stavb, je nadalje povedala Burnettova in dodala, da se morajo prav zato arhitekti zavedati, da je arhitektura več kot samo gradnja - arhitektura so po njenem ljudje, ki delajo in živijo v teh stavbah. To je podkrepila s tem, da kar 60 % bolezni izvira neposredno iz okolja in na to imamo torej vpliv.

Se pa, tako Deborah Burnett, dnevna svetloba nenehno spreminja in to ljudje potrebujemo. Zato dnevne svetlobe ne moremo enostavno nadomestiti z enako močno umetno svetlobo. »Obenem pa naše oči niso namenjene gledanju sonca, pač pa sprejemanju svetlobe iz okolice. Tega pa ne moremo dobiti le s pomočjo oken, ampak potrebujemo svetlobo tudi od zgoraj. Torej od tal navzgor okrog in okrog. Ko oblikujemo prostor, moramo vse to upoštevati, torej tudi barve sten in vse, kar vpliva na odboj svetlobe,« je poudarila Burnettova.

Ko dosežemo zdrave razmere ter hkratno celovito udobje, zadovoljimo tudi osnovne in fiziološke potrebe po Maslowu, je nadalje poudarila Mateja Dovjak z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki je izpostavila tudi pomen minimalne rabe energije, ki jo dosežemo s tem. »A realnost je takšna, da se na račun maksimalnega zniževanja rabe energije pogosto poslabšajo notranje razmere – to je, če v prihodnosti ne bomo nič spremenili.«

Kot je spomnila Dovjakova, je bilo več kot 40 % stavb v Evropi zgrajenih pred letom 1960 in 90 % pred 1990, kar 75 % stavbnega fonda pa je potrebno energijske prenove. Dodala je, da je dosedanji pristop »žal neustrezen«, saj obsežne prenove v današnjem času potekajo v smeri enostranskih ukrepov, katerih posledica je med drugim prekomerna vlažnost – težave s slednjo ima kar 18 % stavb v EU, v Ameriki pa kar polovica. Slovenija žal spada v slabši del statistike, je poudarila in dodala, da je tudi naš pravni red še vedno tak, da ne spodbuja večstranskega reševanja stanja; namesto tega je gradbeništvo rastoči sektor porabe PVC materialov, ki so v največji meri problematični za kakovost bivalnega okolja.

Pogosto se tudi odločamo, da bomo energetsko učinkovitost zagotovili s trojno zasteklitvijo, kar pa ni povsem ustrezna rešitev, saj se, kot je prikazala na primeru, povprečna letna poraba energije za ogrevanje s trojno zasteklitvijo res zmanjša za 15 %, toda osvetljenost prostora se s takšno zasteklitvijo zmanjša za kar 25 %, to pa vpliva na splošno počutje. To pa nas privede, je nadaljevala Mateja Dovjak, do t.i. sindroma bolnih stavb, zaradi katerega ljudje trpimo za zdravstvenimi posledicami, katere je težko diagnosticirati, »a dejstvo je, da smo zaradi teh manj produktivni na delu in imamo manj kakovostno življenje,« je dejala.

»Današnje načrtovanje stavb v Sloveniji poteka po dovoljenih minimumih, vodilo načrtovanja pa bi moralo biti zdravo življenje,« je sklenila. Ne nazadnje, je zdravje, kot prioriteta, definirano tudi v veljavni evropski direktivi o energetski učinkovitosti stavb (angl.: Directive on Energy Performance of Buildings – EPBD).