Približno 6,7 milijarde evrov naj bi znašala skupna vrednost projektov, ki jih bo do leta 2030 spodbudila energetska prenova stavb, kar pa obeta tudi okoli 7.000 novih delovnih mest.

Približno 70 odstotkov stanovanjskih in 60 odstotkov nestanovanjskih stavb je bilo v Sloveniji zgrajenih pred letom 1985, kar pomeni, da je tu tehnični potencial za izboljšave zelo velik.

V energetskih prenovah stavb lahko veliko priložnosti najde tudi kreativna industrija, nastala bodo številna nova delovna mesta in po nekaterih ocenah naj bi se na leto v Sloveniji zaradi tega odprlo okoli 7.000 novih delovnih mest, od tega od 3.000 do 4.600 posredno.

Zasebni sektor ima za financiranje energetske prenove na voljo zgolj sredstva Eko sklada in nekoliko ugodnejša posojila komercialnih bank, ki denar ponujajo skozi shemo financiranja, ki jo je pripravila SID banka. Kljub temu pa so analize pokazale, da je razmerje med subvencionirano prenovo in tako imenovano spontano prenovo 1:2, kar pomeni, da se v Sloveniji dvakrat več naložb ali projektov energetske prenove zgodi brez subvencij oziroma brez dodatnega financiranja.

Eko sklad je sicer od leta 2010 do leta 2014 v ukrepe učinkovite rabe energije in obnovljive vire vložili 89 milijonov evrov nepovratnih sredstev ter 135 milijonov evrov posojil.

Več izbire, kar se tiče sredstev za financiranje energetske prenove, ima javni sektor. Eden od mehanizmov financiranja so evropski skladi oziroma kohezijska sredstva, drugi je Evropska investicijska banka (EIB) preko sredstev, ki jih v Sloveniji zagotavlja SID banka, na voljo pa je še denar države in seveda energetsko pogodbeništvo, ki bo nov zagon dobilo še z novo finančno perspektivo od leta 2014 do 2020.