V okviru slovenskega vodikovega konzorcija bi lahko zaživeli projekti v investicijski vrednosti prek 100 milijonov EUR, so povedali v Elesu, koordinatorju konzorcija. 

Marca letos je 18 slovenskih podjetij in mestnih občin podpisalo konzorcijsko pogodbo za vzpostavitev ekosistema vodika iz nizkoogljičnih virov: Družba 5.0 – Prihodnost z vodikom. Konzorcij je organiziral Slovensko-japonski poslovni svet, koordinirala pa ga bo družba Eles.

Vzpostavljen vodikov konzorcij je sedaj v fazi konsolidacije tehničnih vsebin in projektov.

»Teh (vsebin, op. a.) je več in so pričakovano raznolike, kar pa je pričakovano in predstavlja dobro in realno podlago za naše delo: vzpostavitev vodikovega ekosistema,« pojasnjujejo v Elesu.

Dodajajo, da verodostojne investicijske vrednosti v tem obdobju ni mogoče opredeliti, pogovori pa da nakazujejo vrednost investicij prek 100 milijonov EUR.

Tudi navedba konkretnih projektov »še ni mogoča«. Prepoznane pa so priložnosti za prehod v nizkoogljično družbo v segmentu elektroenergetike, oskrbi s plinom in toploto in mobilnosti.

Obenem dodajajo, da je časovnica predmet posameznih projektov.

»Želimo si hitrega napredka, vendar hkrati ostajamo zvesti tehnološki preudarnosti in ekonomski učinkovitosti v kontekstu dejanske zrelosti posameznih tehnologij zelenega prehoda in možnostim financiranja.«

Preuranjeno je govoriti tudi o količinah proizvedenega vodika, so še sporočili iz Elesa.

»Člani konzorcija proučujemo slovensko okolje in ugotavljamo potencialne možnosti.«

Tako so prepoznali priložnosti za večje število malih elektrolizerjev na različnih lokacijah, »ki pa jih z obzirom na namembnost, zmogljivosti, način obratovanja, OPEX, CAPEX, umeščanja v prostor in nenazadnje varnostnih zahtev postavljamo ob bok nekoliko večjim centralnim enotam«.

Na področju hranjenja vodika se v konzorciju trenutno osredotočajo na kratkotrajno hranjenje, »dolgoročno pa iščemo tehnologije s sezonskimi zmogljivostmi«.

V uvodni fazi vzpostavitve ekosistema pa bo osrednji odjem »verjetno predstavljala mobilnost v širšem pomenu besede (komunalna vozila, mestni avtobusi, transport in logistika, viličarji in druga delovna vozila), kasneje, z zagotovitvijo stalne in konkurenčne razpoložljivosti, pa morda tudi različne panoge industrije«.

V konzorciju vidijo priložnost tudi v sistemih daljinskega ogrevanja in soproizvodnje ter drugih priložnostih za medsektorsko povezovanje.

Slovenska ideja o prihodnosti vodika zanima tudi Indijo in evropske partnerje. Si pa Slovenija želi najprej vzpostaviti slovensko-japonsko partnerstvo, ki ima uspešno zgodovino zaradi slovensko-japonskega projekta NEDO na področju pametnih omrežij.

»Ustanovitev konzorcija je zaradi ciljev, članov in vladne podpore vzbudila pozornost tako domače kot tudi tuje strokovne in poslovne javnosti,« pritrjujejo v Elesu. Pred kratkim se je Eles skupaj z ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon in ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorjem Papičem v Tokiu sestal z japonsko poslovno zvezo Keidanren, ministrstvom za gospodarstvo (METI), agencijo NEDO ter družbama Mitusbishi Corporation in Toyota Tsusho.

»Zaradi mnogih neznank gre v tem odboju verjetno predvsem za načelno zanimanje, ki pa ga razumemo kot pozitiven odziv in indirektno potrditev ustreznosti naših prizadevanj,« poudarjajo v Elesu.

Omenimo pa še, da je v snovanju slovenska vodikova strategija. Slovenija je namreč ena od redkih držav, ki je še nima. Nekatere vsebine strokovnih izhodišč za vodikovo strategijo so sicer že del osnutke nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), osnutek vodikove strategije pa je še v usklajevanju.