Skupina Svetovne banke (WBG) bo z namenom doseganja ciljev pariškega sporazuma po letu 2019 nehala financirati raziskovanje in izkoriščanje nafte in plina, je ta po navedbah na svoji spletni strani naznanila na decembrskem podnebnem vrhu 'En planet'.

WBG namerava v luči hitro spreminjajočega se sveta preoblikovati tudi lastne posle. Izjeme bodo možne le v primerih financiranja projektov raziskovanja in izkoriščanja plina v revnejših državah, če se dokaže jasne koristi za dostop do energije za revne in če se projekti skladajo z zavezami teh držav v okviru pariškega sporazuma.

WBG je na dobri poti do izpolnitve cilja, da bo do leta 2020 28 odstotkov njenih posojil namenjenih za podnebno ukrepanje, ter ciljev, zastavljenih v akcijskem načrtu o podnebnih spremembah, ki je bil oblikovan po sklenitvi pariškega sporazuma. WBG bo glede na zahtevo (za države) po predložitvi posodobljenih in potencialno ambicioznejših nacionalno določenih prispevkov (NDS), oblikovala tudi pregled napredka omenjenega akcijskega načrta, v letu 2018 pa bo na podnebni konferenci COP24 na Poljskem predstavila tudi nove zaveze in cilje za obdobje po letu 2020.

WBG bo z namenom prevzemanja tako imenovane »podnebne odgovornosti«, ki je vključena v vse vidike njenega delovanja, izvedla tudi nekatere dodatne ukrepe. Med njih spada tudi poročanje stanja emisij toplogrednih plinov pri investicijskih projektih, ki jih financira v sektorjih, znanih po visokih emisijah, kot je energetski. Rezultati bodo objavljeni v sredini leta 2018, nato pa vsako leto. WBG bo pri ekonomski analizi projektov Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD) in Mednarodnega združenja za razvoj (IDA), ki se izvajajo v sektorjih, znanih po visokih emisijah, uporabila tudi senčno ceno ogljika. Mednarodna finančna korporacija (IFC) je začela cene ogljika v ključnih sektorjih uporabljati že januarja 2017, z januarjem 2018 pa se bo to vpeljalo še drugod.

Da bi še bolj pospešila mobilizacijo financ za projekte na področju podnebnega ukrepanja, bo WBG 325 milijonov dolarjev (274 milijonov evrov) vložila tudi v obvezniški sklad »Zeleni temelj« (Green Cornerstone Bond Fund) – gre za partnerstvo z družbo za upravljanje premoženja Amundi – z namenom vzpostavitve največjega zelenega obvezniškega sklada doslej, namenjenega nastajajočim trgom. Gre za 2 milijardi dolarjev težko pobudo, usmerjeno v poglobitev lokalnih kapitalskih trgov in razširitev ter sprostitev zasebnega financiranja projektov na področju podnebnega ukrepanja. Sklad ima vpisano že preko 1 milijardo dolarjev. 

Evropska investicijska banka (EIB) je sicer nedavno naznanila tudi odlog posojila v višini 1,5 milijarde evrov, namenjenega projektu gradnje Transjadranskega plinovoda (TAP).