Arhiv novic

Arhiv novic

Slovenski prispevek k OVE ciljem EU nezadosten

Slovenija z zastavljenim OVE deležem med 30-35 % ne dosega ravni, ki jo za državo predlaga Evropska komisija, tj. 46 % do leta 2030, je razvidno iz pripomb Komisije na osnutek nacionalnega NEPN-a.

Slovenija si je v osnutku nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) zastavila, da bo do leta 2030 dosegla 30-35 % obnovljivega deleža v končni rabi energije, kar pa je bistveno pod 46 %, ki jih po izračunih za Slovenijo predlaga Komisija s ciljem doseganja skupnega 42,5-odstotnega OVE deleža.

Kot poudarja Komisija, slovenski osnutek posodobljenega NEPN-a vključuje nekaj posebnih ciljev za obnovljive vire energije (OVE), delež rabe obnovljive energije v industriji in cilj za delež obnovljive energije v stavbah. Obenem načrt navaja, da Slovenija zaradi svojih nacionalnih okoliščin, vključno s povečano porabo energije v prometnem sektorju, ne more v celoti upoštevati svežnja Fit for 55 in načrta REPowerEU. Slovenija navaja še okoljske in druge omejitve zaradi območij Natura 2000, izboljšanje energetske učinkovitosti pri ogrevanju in hlajenju in višji delež energetsko intenzivne industrije od povprečja EU. Slovenija ne dosega niti 25-odstotnega OVE deleža iz leta 2020.

Kar zadeva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) v skladu z uredbo o porazdelitvi prizadevanj, slovenski načrt vsebuje projekcije emisij, ki »dokazujejo, da je Slovenija z dodatnimi politikami in ukrepi, predstavljenimi v osnutku posodobljenega NEPN, na dobri poti, da doseže svoj nacionalni cilj toplogrednih plinov, tj. zmanjšanje za 27 % leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 2005«. Po projekcijah bi Slovenija tako cilj presegla za 1,8 odstotne točke.

V zvezi z zajemom, uporabo in shranjevanjem ogljika (CCUS) načrt sicer ne opredeljuje letnih emisij CO2, ki jih je mogoče zajeti. Ker je skladiščenje CO2 v Sloveniji prepovedano, ocen zmogljivosti shranjevanja CO2 še ni, podrobnosti o transportu CO2 pa niso na voljo, ugotavlja Komisija.

Tudi končna poraba energije v Sloveniji je glede na osnutek (4,4 Mtoe) nad navedenim ciljem, ki izhaja iz zakonodaje EU (4,3 Mtoe). V zvezi s stavbami pa osnutek posodobljenega NEPN Slovenije ne vsebuje informacij o posodobljenih indikativnih ciljih za leta 2030, 2040 in 2050, povezanih z dolgoročno strategijo prenove Slovenije, kot so cilji prenove stavb, prihranki energije ali zmanjšanje emisij CO2, navaja Komisija.

Na področju spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) predložene projekcije prav tako kažejo, da bo Slovenija dosegla svoj cilj do leta 2030, vendar »ni jasno, na katerih ukrepih in podatkih temeljijo, saj Slovenija v svoj posodobljen osnutek ne vključuje nobenih nacionalnih politik in ukrepov«, ugotavlja Komisija.

Določen napredek ugotavlja Komisija tudi pri mednarodnih zavezah iz pariškega sporazuma. »Medtem ko je Slovenija v skladu z zavezami o postopni opustitvi uporabe premoga v elektroenergetiki do leta 2033, navaja, da bodo subvencije za fosilna goriva postopno opravljene do leta 2030, ne da bi navedla podrobnosti o korakih.«

Na področju energetske varnosti osnutek posodobljenega NEPN na splošno ne navaja podrobnosti o ciljih in ukrepih za krepitev zanesljivosti oskrbe z energijo. Na področju plina osnutek ne opisuje ukrepov, ki bodo Sloveniji omogočili doseganje ciljev. Načrt tudi ne prikazuje, kako so ukrepi, sprejeti po ruski invaziji na Ukrajino (zlasti ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po plinu), vključeni v srednjeročno načrtovanje.

V elektroenergetskem sektorju naj bi gradnja nove jedrske elektrarne prispevala k izboljšanju nacionalne varnosti oskrbe z električno energijo. Obenem pa osnutek ne vključuje niti celovite strategije niti merljivih ciljev za uvedbo shranjevanja energije.

Kar zadeva naftni sektor, osnutek posodobljenega načrta ne ocenjuje ustreznosti naftne infrastrukture (zaloge nafte) glede na pričakovani upad, je Komisija zapisala v pripombah na osnutek posodobljenega NEPN-a.

Medtem ko slovenski osnutek posodobljenega NEPN postavlja visoke cilje na notranjem energetskem trgu z elektroenergetskimi povezavami, integracijo trga in cilje glede spodbujanja fleksibilnih storitev in skladiščnih sistemov, ti novi cilji niso podprti z nobenimi politikami in ukrepi, še poudarja Komisija.

V zvezi s konkurenčnostjo pa posodobljenemu osnutku manjkajo podrobne informacije o naložbah, potrebnih za proizvodnjo ključnih komponent in opreme za brezogljične tehnologije, ter o tem, kako bo Slovenija zagotovila odpornost svojih dobavnih verig za doseganje podnebnih in energetskih ciljev.

Posodobljeni osnutek NEPN kot cilj opredeljuje digitalizacijo energetskega sistema, a brez dodatnih podrobnosti.

V zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam načrt ne upošteva relevantnih podnebnih ranljivosti in tveganj, kar lahko po oceni Komisije ogrozi doseganje energetskih ciljev in ciljev blažitve podnebnih sprememb. Politike prilagajanja in ukrepi za obravnavanje teh tveganj in ranljivosti prav tako »niso ustrezno opisani«.

Na področju energetske revščine osnutek vključuje oceno položaja trenutno prizadetih gospodinjstev in poseben merljiv cilj zmanjšanja energetske revščine.

Slovenski osnutek posodobljenega NEPN-a, predložen 29. junija 2023, delno upošteva novi geopolitični in zakonodajni okvir, dogovorjen s Fit for 55 in REPowerEU, je Komisija navedla v sklepnih pripombah. »Slovenski osnutek posodobljenega NEPN je zelo predhodna posodobitev NEPN iz leta 2019. Zato ni mogoče opraviti celovite ocene osnutka posodobljenega načrta, njegove ambicioznosti in splošne skladnosti.«

Evropska komisija je sicer sporočila, da osnutki nacionalnih podnebnih in energetskih načrtov držav EU na splošno niso dovolj ambiciozni za dosego ciljev regije za leto 2030, kar je treba spremeniti.

Končne načrte morajo države Komisiji predložiti do konca junija 2024.

 

Povezave
Dokumenti
Povezani članki

Theme picker

Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice!

Prijavite se na e-novice