Arhiv novic

Arhiv novic

Slovenija med državami z najvišjimi okoljskimi davki

Med letoma 2015 in 2016 so se prihodki od okoljskih davkov v Sloveniji zvišali za štiri odstotke, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Ta je namreč pripravil podatke z več kot dvajsetih področij, primerjal pa je tudi okoljske in energetske kazalnike za leto 2015 in 2016, prikazal stanje porabe vode, nastalih odpadkov, njihov uvoz in izvoz, porabo energije in goriv v gospodinjstvih za ogrevanje prostorov ter okoljske davke.

Z 1,6 milijarde evrov pobranih okoljskih davkov v letu 2016 se Slovenija uvršča med države članice EU z najvišjimi okoljskimi davki. Od tega je bil največji delež (85 %) pobran z davki na energijo, 11 % z davki na promet, z davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov pa skupaj za okoli 4 % davkov. Največji delež so plačala gospodinjstva, 63 %, za polovico manj pa gospodarski sektor, 37 %.

Okoljske dajatve se sicer pri nas trenutno plačujejo za onesnaževanje zraka z emisijami CO2 in okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin, nastajanja odpadkov različnih vrst, uporabe hlapnih organskih spojin in odvajanja odpadnih voda.

V zadnjih petih letih se je od energentov za ogrevanje prostorov najbolj povečala poraba toplote iz okolice, ki se izkorišča s pomočjo toplotnih črpalk. Delež sončne energije je znašal le 0,04 %. V 2016 je poraba električne energije na prebivalca znašala 6.351 kWh, kar preračunano v porabo na prebivalca pomeni povprečno 17 kWh elektrike na dan. Največ električne energije so gospodinjstva porabila za električne aparate in v druge namene (27,3 %), nekaj manj za ogrevanje sanitarne vode (18,6 %), manj pa za hladilnike in zmrzovalnike, ogrevanje prostorov, kuhanje, razsvetljavo, belo tehniko in tehnološke izdelke.

Cena elektrike se ni bistveno spremenila, v drugi polovici leta 2016 so gospodinjstva za 100 kWh električne energije plačala okoli 16 evrov, za standardni kubični meter (Sm3) zemeljskega plina pa so ob koncu leta 2016 odštela za 9 % manj kot leto prej, 0,59 evra. Je pa bil med energenti, porabljenimi v letu 2016 v gospodinjstvih, največji delež lesnih goriv.

V letu 2016 smo načrpali 161,8 milijona m3 vode, kar je sicer za 1,6 % manj kot v letu 2015, a dovolj, da bi s to količino skoraj 60-krat napolnili olimpijski bazen. Preračunano v m3 na prebivalca pa to pomeni 78,3 m3, kar je približno 214 litrov vode na prebivalca na dan. Gospodinjstva so v primerjavi z letom 2015 porabila približno enako količino vode iz javnega vodovoda (78,6 milijona m3), poslovni subjekti pa za 0,8 % več kot leto prej (33,7 milijona m3). Obračun je izključeval 4,5 milijona m3 dobavljene vode iz hidrantov, za gašenje požarov, čiščenje cest idr.

Za industrijske dejavnosti je bilo v letu 2016 uporabljenih 98,870 milijonov m3 vode, kar je za 26 % več kot v letu 2015. Kar 99 % te vode je bilo uporabljene za oskrbo z električno energijo, plinom in paro. Nazaj v okolje je bilo izpuščenih 717 milijonov m3 vode, pri čemer se šteje tudi padavinsko in meteorno onesnaženo vodo. V letu 2016 je bilo skoraj 97 % odpadne vode iz industrije izpuščene neprečiščene, a je bila večina te vode (94 %) le toplotno onesnažena.

V letu 2016 smo v Sloveniji proizvedli skoraj 5,5 milijona ton odpadkov, kar je 476 kilogramov odpadkov na prebivalca na leto oziroma približno 1,3 kilograma na prebivalca na dan. Poleg teh smo 992.000 ton odpadkov uvozili za predelavo. Predvsem so bili to kovinski odpadki, odpadki iz papirja in kartona, v manjši meri pa tudi iz plastike in drugih materialov. Za 11 % manj od uvoženih odpadkov se jih je za predelavo tudi izvozilo.

Poleg predelave ravnanje z odpadki vključuje odstranjevanje, izvoz, skladiščenje in pripravo na končno obdelavo. Recikliranih je bilo v letu 2016 44 % vseh doma nastalih in uvoženih odpadkov, pri čemer je bil največji delež recikliranih rastlinskih in živalskih odpadkov (85 %), nekoliko manjši delež odpadkov iz papirja in kartona (71 %), zavrženih naprav in elektronske opreme (66 %), kovinskih odpadkov (65 %), manj kot polovica mineralnih odpadkov, odpadkov iz stekla, plastike, gume in tekstila, najmanj pa mešanih frakcij in odpadkov iz lesa. Za namen pridobivanja energije pa se je slednjih porabilo največ, 62 %.


Povezave
Dokumenti
Povezani članki

Theme picker

O portalu

Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice!

Prijavite se na e-novice