Slovenija je letos v EU dosegla najvišjo stopnjo rasti nameščenih zmogljivosti sončnih elektrarn na prebivalca in se uvrstila med top 10 držav, kaže novo poročilo lobistične skupine SolarPower Europe.

Slovenija je v letu 2023 svojo nameščeno zmogljivost sončnih elektrarn na prebivalca dvignila za 72 % na 593 W na prebivalca v primerjavi s 344 W na prebivalca leta 2022, s čimer se je uvrstila med prvih 10 na 9. mesto, kaže poročilo.

To sicer tudi ugotavlja, da se bo rast novih nameščenih zmogljivosti sončnih elektrarn v EU prihodnje leto verjetno upočasnila v primerjavi z rekordnimi stopnjami rasti preteklih let, in sicer v luči naraščajočih stroškov, kar vključuje izdajo dovoljenj in težave s priključitvijo na omrežje.

Avtorji poročila pričakujejo rast v višini 11 % v letu 2024, kar pomeni 62 GW nameščenih zmogljivosti. Letošnja stopnja rasti je presegla 40 % in bo letos dosegla novih 56 GW zmogljivosti.

Celotne zmogljivosti sončnih elektrarn v EU sedaj znašajo 263 GW, pri čemer največ prispeva Nemčija z 82 GW, sledita ji Španija s 36 GW in Italija z 29,5 GW.

»Izredno hitro obdobje rasti v zadnjih treh letih je bilo izjemno, sprožili pa so ga ekstremni skoki cen energije in strah pred izpadi oskrbe z energijo,« so še pojasnili avtorji poročila in dodali, da se sedaj, ko se cene stabilizirajo, nujnost po takšnih investicijah zmanjšuje, še posebej v luči inflacijskega okolja in visokih obrestnih mer.

Poročilo tudi dodaja, da so štiri države letos presegle kumulativno lestvico 1 GW, kar je med drugim dosegla tudi Slovenija z 1,3 GW nameščenih zmogljivosti sončnih elektrarn.

»V več članicah EU, tudi v Belgiji, Sloveniji in na Madžarskem, so najave o ukinitvi net meteringa povzročile porast zanimanja v naprave za samooskrbo,« še dodajajo avtorji poročila.

Slovenija bo sicer letos skoraj podvojila svoje nameščene zmogljivosti sončnih elektrarn. 

Poročilo pa tudi naslavlja slovenski nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Opozarja, da je povečanje ciljev na področju sončne energije sicer dobrodošlo, a je občutno prenizko.

»Pri zmogljivostih sončnih elektrarn načrt predvideva prispevek k bruto končni rabi energije v višini 3,861 GWh, kar ustreza približno 3,1 GW in je 88-odstotna rast v primerjavi s prejšnjim ciljem. Napovedi SolarPower Europe pa kažejo, da bo Slovenija do leta 2030 dosegla 6,2 GW nameščene sončne zmogljivosti,« navaja poročilo.

NEPN pa tudi ne predvideva nobene razčlenitve med talnimi in strešnimi sončnimi elektrarnami.

 
Medtem pa sosednja Hrvaška močno zaostaja za drugimi državami EU pri nameščenih zmogljivostih sončnih elektrarn, čeprav jih je v zadnjem letu podvojila, še dodaja poročilo.