Podnebna pogajanja v Parizu so se končala. S podpisom sporazuma pa je odzvonilo tudi fosilnim gorivom, vendar se bodo države same odločale, koliko bodo v vlagale v obnovljive vire energije (OVE). Pred nami so tako nove smernice, kako v zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, ki se kopiči v ozračju. Še pred podnebnimi pogajanji v Parizu je Greenpeace objavil študijo oziroma projekt 'Rešitve za Mediteran', katerega koordinator je Dejan Savić, ki prikazuje, da bi lahko denimo mediteranske države v večji meri ali pa celo v nekaterih primerih v 100-odstotkih izkoriščale OVE. In Slovenija? Tudi pri nas je potencial, meni Savić.

Glede na to, da Greenpeaceova študija med drugim pravi, da bi naša južna soseda Hrvaška lahko brez večjih denarnih vložkov slonela na 100 odstotkih OVE, se upravičeno vprašamo ali slednje morda velja tudi za Slovenijo. Savić je prepričan, da je podoben scenarij absolutno možen: »Slovenija ima potencial v vodnih virih, v biomasi, v vetrni energiji, potencial sončne energije pa je praktično neomejen, ker je vsaka streha v državi lokacija potencialne nove elektrarne.«

Izkoriščamo vodni potencial in biomaso, medtem ko pustimo, da veter mirno piha čez našo državo, a ga ne ujamemo v elise vetrnih elektrarn, ki so v sosednjih državah tako rekoč že stalni prebivalci ob npr. avtocestah.

Razvoj OVE, predvsem potencial vetra, podpira tudi študija Inštituta Jožef Stefan (IJS), ki je bila osnova za nacionalni energetski program 2010-2030. Sodeč po študiji ima Slovenija za okoli 600 MW vetrnega potenciala na 14 območjih.