Raven energetske učinkovitost v jugovzhodni Evropi (JVE) je precej nižja od povprečja držav članic EU, kar kaže na precejšen neizkoriščen potencial na področju prihranka energije. Po ocenah Energetske skupnosti bi lahko namreč do leta 2020 že samo s povečanjem energetske učinkovitosti v javnih stavbah in v gospodinjstvih prihranili tudi do 805 milijonov evrov.

Kot v svojem »nizkoogljičnem energetskem kalkulatorju za JVE za leto 2050« razkrije nevladna organizacija SEE Change Net, pa bi lahko z ambicioznimi cilji in drugimi ukrepi na področju energetske učinkovitosti do leta 2050 v regiji zmanjšali tudi povpraševanje po končni energiji, in sicer kar za 35 %. Dodaja, da stara in slabo vzdrževana energetska industrija prav tako nudi veliko potencialnih prihrankov.

Energetska učinkovitost postaja v EU vse bolj znana kot »prvo gorivo«, a so pravzaprav pogodbenice Energetski skupnosti tiste (še bolj kot države članice EU), za katere to predstavlja primer rešitve, kjer imajo korist prav vse strani, je v nedavno izdanem poročilu Energetske skupnosti, ki se osredotoča izključno na energetsko učinkovitost, zapisal direktor sekretariata Energetske skupnosti Janez Kopač. Kot je opozoril, namreč vsaj 50 % prebivalstva pogodbenic Energetske skupnosti kljub nizkim cenam energije za energijo porabi več kot 10 % svojega neto prihodka – kar pomeni, da gre že za energetsko revščino.

V JVE se na prebivalca porabi okoli 11 MWh, medtem ko je povprečje v EU okoli 26 MWh. Kar se tiče elektrike, je letna poraba na prebivalca v regiji okoli 4 MWh, v EU pa ta znaša 6 MWh. Kot pa izpostavi Rankovićeva, to ni znak učinkovitosti, »temveč kaže bolj na nižjo stopnjo gospodarskega razvoja in na nižji življenjski standard«.

Energetska intenzivnost – gre za število enot energije na enoto BDP – je v JVE nekajkrat večja kot v EU. V Srbiji, najbolj energetsko intenzivni državi v regiji, so leta 2013 za 1000 evrov gospodarskih prihodkov porabili ekvivalent 649 kg nafte, medtem ko je povprečje v EU znašalo 125 kg. Kot pojasni Rankovićeva, gre tu predvsem za posledico stare in slabo vzdrževane energetske infrastrukture, visokih izgub v prenosu in distribuciji in pa nizke stopnje energetske učinkovitosti v sektorju končne porabe, predvsem v stavbah.

Potencial za energetski prihranek je torej v regiji JVE precej visok, saj bi lahko z ambicioznimi cilji in drugimi ukrepi na področju energetske učinkovitosti povpraševanje po končni energiji do leta 2050 zmanjšali tudi za 35 %, ocenjuje SEE Change Net.