Nekatera podjetja so pri povečevanju energetske učinkovitosti dosegla ogromen napredek. Projekti URE lahko prispevajo k prihrankom energije na ravni upravljanja, operativni ravni ter v procesu optimizacije, je dejal Rok Koren iz Siemensa Slovenija na nedavni Siemensovi mednarodni konferenci SPEED v hrvaški Opatiji. V nadaljevanju pa nekaj podjetniških primerov dobre prakse …

Slovenija

• Kot primer velja omeniti Papirnico Vevče, kjer so izboljšali premazni stroj PRS5. Podjetje tako zdaj uporablja dva različna sistema sušenja papirja. Po zaslugi nove opreme zdaj izpušne pline, ki nastanejo v postopku infrardečega sušenja papirja, ponovno uporabijo za zračno sušenje. Namestili so precej Siemensove opreme. Zdaj papir sušijo hitreje, kar pomeni, da lahko tudi stroj deluje hitreje. 1,5 kilometra papirja posušijo v zgolj eni minuti.
• V občinah Ptuj in Hajdina (v sodelovanju s Sistemi IN ES in Razsvetljavo Ptuj) so obnovili sistem javne razsvetljave, ki zdaj združuje 101 prižigališče, s pomočjo katerih se upravljajo različne ulice. To je porabo energije zmanjšalo za 30 odstotkov oz. 1,5 GWh električne energije na leto. Prepolovili so se tudi stroški vzdrževanja. Letni prihranki znašajo približno 188.000 evrov.
• Podjetje Velika Planina, ki upravlja tamkajšnjo nihalko, je za povečanje varnosti in energetske učinkovitosti združilo moči s podjetjem ELCON. Z namestitvijo 200-kilovatnega električnega pogona so dosegli 30-odstotne prihranke energije. Poleg tega energijo s pomočjo frekvenčnega pretvornika vračajo nazaj v omrežje.

Hrvaška

• CEMEX, vodilno hrvaško podjetje na področju gradbenega materiala, je pred petimi leti z 1,8-megavatnim pogonom optimiziralo svojo rotacijsko peč. Podjetje tako na leto prihrani 6 GWh električne energije, izpuste CO₂ pa so zmanjšali za 4.300 ton na leto, je nadaljeval Dalibor Marković iz hrvaškega Siemensa.
• Zagrebška Termoelektrarna toplarna, ki je v lasti Hrvatske elektroprivrede (HEP TE-TO Zagreb), je uvedla izboljšave pri svojem akumulatorju toplote. HEP je tako želel optimizirati dnevno/nočno proizvodnjo električne energije in toplote in energetsko bilanco ter povečati stabilnost delovanja termoelektrarne. Investirali so v »preprost rezervoar z vročo vodo na vrhu in hladno vodo na dnu, s pomočjo katerega elektrarna lahko podnevi proizvede več električne energije«. V HEP so na podlagi podrobne dokumentacije izračunali, da se bo naložba povrnila v štirih do petih letih.
• Tudi Agrokor, največji trgovec na Hrvaškem, želi doseči prihranke energije in izpuste CO₂ zmanjšati za 20 do 30 odstotkov. Z dosedanjimi izboljšavami so leta 2014 že prihranili 2,35 milijona evrov. Zdaj vlagajo tudi v bioplinarne (10 MW v letu 2015).

Srbija

• »Fiat je v svojem obratu za barvanje avtomobilov uvedel sistem spremljanja porabe energije. Tako prihranijo 8.500 GJ leto, izpuste CO₂ pa bodo na letni ravni zmanjšali za približno 900 ton,« pa je povedal Marko Nikolić iz srbskega Siemensa.
• Srbsko naftno in plinsko podjetje Naftna industrija Srbije (NIS – Gazprom Neft) je želelo povečati učinkovitost svojih delovnih procesov in zamenjati staro opremo. Posodobilo je črpalke v svojih obratih, a podatki o prihrankih so zaupni. Podjetje je investiralo tudi v sistem spremljanja energetske bilance na vseh področjih, od električne energije, zemeljskega plina, do pare, vode ipd.