Slovenija bi morala bolj izkoristiti potencial vetra za pridobivanje energije, je v okviru raziskave javnega mnenja o različnih virih energije povedalo 79,6 % anketirancev.

Raziskava, ki jo je za Greenpeace Slovenija pripravila raziskovalna agencija Parsifal SC in je zajela 741 anketirancev, je tudi pokazala, da se s postavitvijo vetrnega parka strinja 77,5 % slovenskih anketirancev, pri čemer se velika večina anketirancev (85,3 %) strinja z izgradnjo vetrnega parka v oddaljenosti 10 km ali manj.

Najvišja podpora izgradnji vetrnih parkov je sicer na degradiranih območjih in izven zavarovanih in zaščitenih naravnih območjih, najmanj pa so anketiranci naklonjeni postavitvi vetrnih parkov na zavarovanih in ogroženih območjih, območjih, kjer je potrebna sečnja gozdov, in na območjih kulturne dediščine.

Pri vetrnih parkih anketirance najbolj skrbi, da bodo le ti povzročali prevelik hrup (11 %), sledi skrb za ptice in druge živali (8,9 %), da bo imel ta velik vpliv na okolje, uničenje narave in sam poseg v prostor (8,7 %), med izpostavljenimi problemi je še skrb pri razgradnji dotrajanih vetrnic in reciklaži (6,1 %). Slaba tretjina (32,1 %) ne vidi problema oz. jih nič ne skrbi.

Anketiranci bi se tudi strinjali z izgradnjo vetrnih elektrarn, če bi jih gradili na območjih z visokim vetrnim potencialom, da bi pri izgradnji varovali naravo, da bi bili kraji v neposredni bližini vetrnih parkov energetsko samozadostni in cenejša cena električne energije. Najmanj pomembno pri izgradnji vetrnih parkov pa bi po navedbah anketirancev bilo, da so zgrajeni tako daleč, da niso vidni od doma in da je lokalna skupnost pravočasno seznanjena s celotnim projektom izgradnje vetrnega parka.

Za tretjino (33,1 %) anketirancev je pri energetski oskrbi Slovenije najbolj pomembna ugodna cena, približno enako sta pomembni čim manjši vpliv na okolje (26,8 %) in samozadostnost (25,9 %), najmanj pomemben dejavnik pri energetski oskrbi je za anketirance varnost (14,2 %).

Višjemu izkoriščanju obnovljivih virov je naklonjenih 91,3 % anketirancev. Polovica (51,2 %) anketirancev meni, da Slovenija zaostaja pri izkoriščanju potenciala obnovljivih virov energije, sledi mnenje, da bi Slovenija lahko naredila več (40,1 %). V manjšem deležu (4,9 %) anketiranci menijo, da Slovenija izkorišča potencial obnovljivih virov energije.

Po mnenju anketirancev bi se Slovenija v prihodnosti morala med viri energije v najvišji meri zanašati na sonce, veter in geotermalno energijo. Nadpovprečno podporo ima še jedrska energija, ki sledi geotermalni. Anketiranci na drugi strani ne podpirajo (oz. le v manjši meri) plina, nafte in premoga.

Velika večina anketirancev (83,8 %) je seznanjena s tematiko podnebnih sprememb, medtem ko z omenjeno tematiko ni seznanjena dobra desetina (10,9 %) anketirancev.

Velika večina anketirancev (82 %) je zaradi podnebnih sprememb tudi zaskrbljena, dobra desetina anketirancev (12 %) pa ni zaskrbljena.

V raziskavo je bilo zajetih 741 anketirancev, od tega 49,2 % žensk. Povprečna starost anketirancev znaša 51,7 let, pri čemer je največ anketirancev iz najstarejše starostne skupine (43,5 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (35,9 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (20,6 %). Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (52,3 %), sledi mesto (30,7 %) in manjši kraj (17 %). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (25,5 %), sledita podravska (15,5 %) in savinjska (12,7 %) regija.