»Pametno mesto je tisto mesto, ki zagotavlja maksimalno kakovost bivanja svojim občanom, je prijazno mesto za turiste in nasploh za dobro počutje ter hkrati zagotavlja še dobre pogoje za razvoj podjetništva,« pravi Blaž Golob, direktor podjetja SmartIS City, ki je razvilo platformo za pametna mesta. »Po drugi strani pa pametno mesto pomeni tudi, da je mestna uprava zelo učinkovita in odzivna. Vse to se doseže z uporabo informacijskih tehnologij,« pravi Blaž Golob. Napoveduje, da bi lahko prvo pametno mesto po mednarodnih standardih v Sloveniji dobili že prihodnje leto. Katero bi to mesto lahko bilo, ne razkrije.

Svetovalna skupina podjetja SmartIS City je pomagala prvemu mestu v regiji, hrvaški Koprivnici, doseči mednarodno sprejeti standard za razvoj pametnih mest ISO 37120, Golob pa meni, da imamo tudi v Sloveniji nekaj kandidatov za pridobitev tega standarda.

Mednarodni standard za razvoj pametnih mest ISO 37120 je bil sprejet v letu 2014 in definira različna področja delovanja mesta, predvsem z vidika izboljšanja storitev mesta na vseh teh področjih, ki definirajo pametno mesto. Kot pravi Blaž Golob, je danes v svetu približno 140 mest že certificiranih po tem standardu, in sicer največ v ZDA in Kanadi, Skandinaviji, Latinski Ameriki. Golob ugotavlja, da ima Evropa na nekaterih področjih, predvsem okoljskih, zelo visoke standarde, zato bi po njegovem mnenju kar nekaj mest lahko hitro pridobilo ta standard.

Za uspešen razvoj pametnega mesta obstaja pet korakov, pravi Blaž Golob. Prvi korak predstavlja prepoznavanje, kaj sploh je pametno mesto. Treba je predvsem vedeti, kaj je pomembno za meščane, kaj jim bo izboljšalo kakovost bivanja v mestu, na tej osnovi pa je treba oblikovati strategijo. Pri tem morajo sodelovati vsi ključni deležniki v mestu (podjetniki, mestna uprava, civilna družba, raziskovalne inštitucije, centri odličnosti, turistične organizacije in drugi). Nato je treba pregledati, katere rešitve industrije v mestu so primerne za uresničevanje te strategije, sledi širši pregled slovenskega in potem mednarodnega prostora.

Četrti korak je uspešno financiranje oziroma določitev poslovnega modela (evropska sredstva, zadolževanje, javno-zasebno partnerstvo). »Če imamo dobro zastavljeno strategijo, ta opredeljuje tudi vire financiranj,« razlaga Golob in doda, da pa je zelo pomemben tudi peti korak. »Vsi podatki, ki se tako zberejo v mestu, omogočajo podjetjem v mestu razvoj nove ekonomije, razvoj aplikacij, rešitev za mesto. In take rešitve se lahko potem prenesejo na druga mesta, v tujino, na nove trge. To je najbolj optimalna stopnja pametnega mesta, da iz banke podatkov generiramo novo ekonomijo,« pravi Golob.

Sejem inovativnih digitalnih rešitev Feel the Future je v treh dneh obiskalo dobrih 2800 obiskovalcev, ki so poslovno in zasebno povezani s področjem digitalizacije. Kar 88 % jih je dejalo, da je sejemsko dogajanje izpolnilo njihova pričakovanja.

Veliko pozornosti so pametnim mestom in skupnostim namenili tudi na prvem sejmu inovativnih digitalnih rešitev Feel the future, ki je od 19. do 21. oktobra potekal v Celju. Med drugim je Alexander Schenk, vodja razvojne skupine iz podjetja Siemens Austria, predstavil projekt pametnega mesta ASPERN na severovzhodnem delu Dunaja, kjer gradijo pametno mesto za 40.000 prebivalcev. Posebnost mesta bo, da bo brez vozil, zasnovano bo energetsko varčno in samozadostno.

Blaž Golob je prepričan, da so vsa večja mesta, ki si prizadevajo postati pametna mesta, vzorčna mesta industrije, velikih korporacij, ki posegajo na to področje. »Gre za velike investicije. Mi smo ubrali drugo pot. Učimo se od njih, tudi iz napak, ki jih delajo, in z veliko manjšo investicijo lahko pridemo do podobnega ali celo boljšega učinka. To omogoča naša platforma, ki je rezultat slovenskega znanja,« je še poudaril Blaž Golob.