V Sloveniji le maloštevilna podjetja izkoriščajo prednosti, ki jih prinaša prostovoljna izravnava emisij. »Preštejemo jih lahko na prste ene roke,« je na nedavnem spletnem dogodku v okviru projekta DeCarb, ki je potekal pod okriljem Montel Energetike.NET in Energetske agencije za Savinjsko, Šaleško in Koroško KSSENA, izpostavila Nina Bračko Colja, direktorica podjetja Next Move Energy. Emisijski krediti na trgu so na voljo za nakup podjetjem, ki težijo k zniževanju ogljičnega odtisa in ga izravnavajo z nakupom teh kreditov, izpostavlja.

Poleg reguliranega trga emisijskih kuponov obstaja tudi prostovoljni trg različnih emisijskih kreditov, ki pa v Sloveniji ni razvit, izpostavlja Bračko Coljeva. Tudi prostovoljni trg je namenjen izravnavi ogljičnega odtisa podjetij, pojasnjuje. »Še vedno gre za izravnavo emisij, a na drugačen način,« je poudarila.

Vsem poznana potrdila o izvoru predstavljajo klasičen način izravnave ogljičnega odtisa proizvedene električne energije. »Medtem omogočajo krediti, ki izhajajo iz naslova mehanizma čistega razvoja, izravnavo ogljičnega odtisa tudi preostalih energentov,« pojasnjuje.

Ob tem izpostavlja, da vplivajo nihanja cen emisijskih kuponov (na reguliranem trgu) na finančno zmožnost marsikaterega podjetja. »V osnovi so vse emisije posameznih podjetij izravnavane z dejanskimi ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti. Vsi ti dejanski ukrepi se izvajajo v skladu s finančnimi zmožnostmi podjetja,« je pojasnila Nina Bračko Colja.

Tako je denimo podjetje, ki je velik onesnaževalec, dolgoročno načrtovalo gradnjo elektrarne na obnovljive vire energije ali razogljičenje proizvodnega procesa. A je ob trenutnih visokih cenah emisijskih kuponov ta namenska sredstva porabilo za kupone, pojasnjuje strokovnjakinja za ogljično nevtralnost.

»Vzvod, ki je razvit s strani EU in deluje pod okriljem Združenih narodov, je zato namenjen bolj izravnavi ogljičnega odtisa, ki ga z notranjimi ukrepi ne moremo izravnati,« je o mehanizmu čistega razvoja in z njim povezanimi emisijskimi krediti povedala Bračko Coljeva. 

Vsi ti vzvodi EU so bili po njenih navedbah razviti izključno z namenom olajšanja prehoda iz onesnaževalne dejavnosti v brezogljično poslovanje. In daleč od tega, da bi pri emisijskih kreditih šlo za t.i. ‘green washing’, dodaja.

 Mehanizem čistega razvoja pa ni omejen izključno na prihranke emisij, ustvarjene s proizvodnjo obnovljivih virov (OVE), temveč obsega okoljsko tematiko bistveno širše, je v nadaljevanju izpostavila Nina Bračko Colja. Mehanizem je obenem osnovan na predpostavki, da za globalno znižanje emisij ni potrebno lokalizirano zniževanje emisij (razvite vs. nerazvite države). 

»Emisijski krediti na trgu so na voljo za nakup podjetjem, ki težijo k zniževanju ogljičnega odtisa in ga izravnavajo z nakupom teh kreditov. S tem finančnim tokom se obenem poveča dobičkonosnost projektov v državah v razvoju, podjetja pa na ta način dosežejo status ogljično nevtralnega podjetja,« je pojasnila Bračko Coljeva.

Ta status postaja po njenih navedbah vedno pomembnejši, tako pri iskanju virov financiranja za projekte (banke) kot v dobavnih verigah. »Ogljična nevtralnost že zdaleč ni več izključno marketinški instrument,« izpostavlja. Na področju trgovanja je emisijski kupon postal najmočnejši spodbujevalec, dodaja.

Kot je še povedala strokovnjakinja, prihajajo emisijski krediti večinoma iz naslova ustvarjenega prihranka emisije iz proizvodnje na obnovljive vire energije (OVE). V okviru različnih prostovoljnih shem pa obstajajo tudi drugačni krediti.

»Ti krediti so dodatno certificirani s strani različnih fundacij kot so REDD+/VERRA, Gold Standard ipd.,« pojasnjuje. Pri tem gre po njenih navedbah za kredite, ki so izdani lastnikom projektov obnove avtohtonih gozdov.

»Mnogim podjetjem se zdi, da so zaradi visokih cen emisijskih kuponov utrpela izgubo. Toda evropski okvir omogoča na drugi strani dostop do znatnih finančnih sredstev za investicije. Potreben je inovativen pristop in projekti,« izpostavlja Bračko Coljeva. 

Osnova upravljanja z emisijo pa je po njenih navedbah ustrezen, učinkovit in kakovosten energetski menedžment.