Evropska proizvodnja električne energije na osnovi fosilnih goriv je aprila ob povečevanju zmogljivosti za izkoriščanje obnovljivih virov upadla na rekordno nizko raven, so sporočili iz mislišča Ember.

Fosilna goriva so prejšnji mesec v evropski strukturi virov električne energije imela 23-odstotni delež, kar je nova rekordno nizka vrednost, potem ko so maja 2023 dosegla 27 %, je mislišče zapisalo v poročilu. Močno se je skrčila proizvodnja tako v premogovnih kot plinskih elektrarnah. Premog je v elektroenergetski mešanici dosegel nekaj manj kot 9-odstotni delež, plin pa 12-odstotni.

Največji medletni upad proizvodnje na osnovi fosilnih goriv je aprila zabeležila Nemčija. V največjem gospodarstvu v Evropski uniji se je proizvodnja v teh elektrarnah zmanjšala za 26 % oziroma 4,8 TWh, v Italiji, ki je sledila na drugem mestu, pa za 24 % oziroma 2,2 TWh.

»Prehod od fosilnih goriv na sončno in vetrno energijo letos še naprej povečuje zagon,« so pojasnili v mislišču Ember. »Kljub okrevanju povpraševanja po električni energiji je Unija zabeležila izjemen obrat proti obnovljivim virom energije.« Proizvodnja v vetrnih in sončnih elektrarnah je bila aprila ponovno rekordna in je prvič dosegla približno 34 % celotne proizvodnje v EU. Prejšnji rekord je bil dosežen maja lani pri 31 %.

Z obnovljivimi viri je bilo aprila skupaj proizvedene nekaj več kot polovica, natančneje 54 % vse električne energije v Uniji, kar je povzročilo občuten upad izpustov v elektroenergetiki – ti so se po podatkih mislišča v prvih štirih mesecih leta glede na enako obdobje lani skrčili za 18 %. »Pred našimi očmi se dogaja nekaj, kar je bilo nekoč nezamisljivo,« je ob tem dejala Sarah Brown, programska direktorica za Evropo v omenjeni organizaciji. »Fosilna goriva zapuščajo evropsko elektroenergetiko. Glavni igralki sta postali sončna in vetrna energija, ki dokazujeta, da sta pripravljeni prevzeti vlogo hrbtenice sodobnega čistega elektroenergetskega sistema.«

Lani je bilo v Uniji po podatkih mislišča Ember s pomočjo fosilnih goriv proizvedenih približno 33 % električne energije, v sončnih in vetrnih elektrarnah pa rekordnih 27 %. Cilj Evropske komisije je, da Unija do leta 2050 postane prva ogljično nevtralna celina, po veljavnih politikah pa naj bi neto izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšali za najmanj 55 % glede na leto 1990.