Novo možnost samooskrbe z električno energijo za posameznika prinašajo novosti, ki so začele veljati v začetku letošnjega leta z uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, tej pa se je nedavno pridružila uredba o energetski infrastrukturi. Uredbi naj bi odpravili precej stroškov za sončne elektrarne in olajšali postopke nameščanja naprav na objekte.

Strokovnjaki so zadnji dan sejmov Energetika in Terotech-Vzdrževanje na Celjskem sejmu razpravljali tudi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (OVE), pri čemer so se osredotočili predvsem na področje fotovoltaike. Večina jih je poudarila, da pogrešajo strategijo države, kjer bi bili jasno opredeljeni cilji, ki jih je treba doseči na področju ne le samooskrbe z energijo iz OVE, ampak tudi nasploh na področju spodbujanja OVE.

Je pa država nadgradila varnostne zahteve pri napravah za samooskrbo, kar pomeni, da je treba poleg modulov in razsmernikov pri sončnih elektrarnah dodati še elektroniko, ki omogoča izklop naprave, je pri tem pojasnila Andreja Belavič Benedik z ministrstva za infrastrukturo in dodala, da so se z novo uredbo omejili na gospodinjstva in majhne poslovne odjemalce po principu neto merjenja električne energije, kar pomeni, da proizvajalci sami porabljajo lastno proizvedeno energijo. Majhni odjemalci si lahko znižajo svoj račun za električno energijo in so posledično bolj neodvisni od delovanja energetskega trga. Povečanje moči naprav za samooskrbo s sedanjih 10 kVA in uvedba baterij oz. hranilnikov električne energije je po besedah Belavič Benedikove naslednji korak, s tem pa bi po njenem lahko dobili v Sloveniji kakšnih tisoč novih naprav za proizvodnjo obnovljive energije. To je sicer smer, ki jo je začrtala Evropska komisija, ki ima sedaj v obravnavi tudi slovenski predlog 10-milijonskega razpisa za nadaljnje nameščanje oz. gradnjo elektrarn na OVE.

Objavo tega tako načrtujejo najkasneje do jeseni, je povedala Alenka Domjan z Agencije za energijo, ki je pojasnila, da prav zaradi usklajevanja z Evropsko komisijo podporna shema trenutno 'počiva', ob tem pa upa, da bo zopet čimprej zaživela in da bodo investitorji poleg okoljskih prednosti v svojih odločitvah za naložbo prepoznavali tudi gospodarske koristi.

So pa, tako Belavič Benedikova, na ministrstvu doslej prejeli 44 vlog za soglasja za nove OVE projekte. Odgovorila je tudi na težave upokojencev, ki so se odločili za sončno elektrarno in s tem izgubili pokojnino. »S to uredbo smo to rešili. Če bodo upokojenci želeli vstopiti v sistem neto merjenja, se bodo morali odpovedati podpori iz podporne sheme in namestiti elektroniko na elektrarno. Po naših podatkih pa gre le za okoli 20 upokojencev in delamo v smeri, da bi našli rešitev za tiste, ki so bili prizadeti,« je zagotovila.

Ponudniki fotovoltaike sicer novi uredbi razumejo kot pozitivni signal, ki ga na področju obnovljivih virov energije (OVE) in s tem fotovoltaike skoraj ni več. »Hkrati pa uredba predstavlja bojazen, da se bomo prehitro zadovoljili. Samo s pomočjo elektrarn za samooskrbo ne moremo narediti bistvenega koraka naprej v smislu zagotavljanja zmogljivosti OVE. Morali bomo narediti bistveno več, če bomo želeli več slovenske elektrike proizvesti iz OVE,« je povedal Primož Tručl iz Združenja slovenske fotovoltaike, predstavnici ministrstva in agencije pa sta na to odgovorili, da bo država tako ali tako zaradi zahtev Evropske komisije morala pripraviti še dodatne uredbe za ureditev področja OVE.

Mitja Prešern iz GIZ distribucije električne energije in družbe Elektro Maribor je ob tem postregel s podatkom, da je od leta 2005 do danes število elektrarn na OVE naraslo s 40 na kar 1317, od tega je polovica sončnih elektrarna, njihov delež v proizvodnem kolaču pa se je tako povečal s 4 na 15 %. To prinaša elektrodistribucijam ne le nove priložnosti, ampak seveda tudi izzive, saj je njihova ključna naloga obvladovanje vseh mogočih in nemogočih obratovalnih sistemov in aktivnim uporabnikom omogočiti, da se učinkovito in racionalno vključujejo v obratovanje distribucijskega omrežja.