Na letošnjem srečanju županov Zlati kamen, ki je potekalo 23. marca v Ljubljani, so med drugim potekala vozlišča, ki so podala konkretne odgovore na praktična vprašanja in razvojne izzive slovenskih občin, med njimi tudi vozlišče o priložnostih energetske obnove stavb.

Direktor energetskih rešitev na Petrolu Jože Torkar je v omenjenem vozlišču spomnil na nedavno objavljene usmeritve javnim partnerjem pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja, katerih cilj je med drugim javnim partnerjem približati koncept energetskega pogodbeništva preko identifikacije in rešitev ovir in izzivov pri izvajanju projektov javno-zasebnega partnerstva za izboljšanje energetske učinkovitosti po principu energetskega pogodbeništva in jim podati jasne informacije o pravilnem načinu postopanja pri izvedbi projekta javno-zasebnega partnerstva za izboljšanje energetske učinkovitosti po principu energetskega pogodbeništva.

Petrol, ki izvaja energetsko pogodbeništvo v občinah Kranj, Koper, Celje, Jesenice, Goriška Brda, Kamnik, Destrnik, prepoznava veliko priložnost v danih usmeritvah, ki pravzaprav odpirajo možnosti za obnovo kar 1,8 milijona kvadratnih metrov javnih stavb, »na partnerjih iz javnega sektorja pa je sedaj, ali bodo pripravljeni tudi zares stopiti v akcijo«. Kot je pri tem povedal, zasebni partner, kot je torej tudi Petrol, pri energetskem pogodbeništvu prevzame investicijsko tveganje, povezano s financiranjem in pa z dejanskimi prihranki energije, predvsem pa stremijo k temu, da s čim manjšimi vložki dosežejo čim večje učinke, kar pa je dejansko tudi zahteva javnega partnerja.

»V obdobju 2007-2013 smo obnovili 165 tisoč kvadratnih metrov javnih stavb, kar je le 10 % vseh površin javnih stavb, po drugi strani pa naj bi v obdobju 2014-2020, v katerega smo tudi že pošteno zakorakali, obnovili še dobrih 1,6 milijona kvadratnih metrov, torej še 90 %, površin javnih stavb,« je nanizal Jože Torkar in se vprašal, ali smo dejansko zmožni v preostalih štirih letih zares uresničiti to, kar smo si zastavili. Obseg naložb sicer znaša 340 milijonov evrov, pri čemer naj bi javni del predstavljal 40 % investicij, preostanek, torej 60 %, pa naj bi zagotovil ESCO model (energetsko pogodbeništvo).

Pri tem se Torkarju zdi ključno, da javni partnerji sprejmejo – in predvsem spoznajo – priložnosti, ki jih ponuja energetsko pogodbeništvo, pri tem pa velja omeniti, da je eno od vozlišč na Zlatem kamnu pokazalo, da je ponudba ESCO podjetij v Sloveniji še premajhna.

Spet tretje vozlišče pa je pokazalo, da pametni župani potrebujejo za svoje delo pametne tehnologije, ki jim omogočajo ažuren vpogled v ključne podatke, od rabe energije in vode v občini do občinskega proračuna, »saj le s pravimi indikatorji župani lahko res zastavijo ustrezno vizijo za svojo občino«, je poudaril Blaž Golob, ki organizira tudi jesenski Ljubljana forum.