Danes brez strešnih oken praktično več ne gre. Žal pa pri njihovi izbiri, namestitvi in uporabi še vedno prihaja do številnih napak. Tudi takšnih, ki povzročijo velike toplotne izgube stavbe pozimi in pregrevanje mansarde poleti. Preverili smo, kako namestiti in uporabljati strešna okna, da bo življenje pod streho prijetno, izgube energije pozimi pa čim manjše.

Strešna okna so s tem, ko so obrnjena proti nebu, izpostavljena velikim temperaturnim razlikam. Poleti jih pregreva sonce, pozimi pa so bolj izpostavljena mrazu kot vertikalna okna. »Toda po dolgoletnih izkušnjah s strešnimi okni je nekaj gotovo – tudi okna z dvoslojno zasteklitvijo so, obrnjena na jugovzhod, jug ali jugozahod, pozitiven gradbeni element,« pravi Katja Ličen Pajenk iz družbe Velux Slovenija. Ali povedano drugače – skozi takšna strešna okna več energije dobimo, kot pa izgubimo.

Pravilno vgrajeno okno je suho tudi pozimi

Toda na kaj moramo paziti pri izbiri in vgradnji? »Zelo pomembna je izbira pravega strešnega okna glede na vrsto gradnje (klasični, nizkoenergijski ali pasivni objekti), izbira prave velikosti oken glede na velikost prostora, ki ga želimo osvetliti in zračiti, ter pravilna vgradnja strešnih oken,« opozarja Tomaž Venišnik, komercialist v družbi Fakro. »Poleg splošnih pravil, kot so ustrezna trdnost, stabilnost, požarna varnost in druga, je pri strešnem oknu pomembna tudi zaščita pred vlago,« pravi energetski svetovalec Matjaž Valenčič in doda, da je pri vgradnji strešnega okna treba paziti na pravilno tesnjenje spoja med oknom in ostrešjem, »ki naj bo, tako kot topla streha, v treh ravninah, znotraj neprepustno, na sredini toplotnoizolativno, zunaj pa prepustno za vlago ter neprepustno za kapljevine in veter,« pojasni Valenčič.

»Daleč najpogostejša napaka pri vgradnji je slaba izolacija strešnega okna v strehi,« opozarja Tomaž Venišnik. »Če je ta pomanjkljiva, prihaja pozimi do precejšnjih težav. Za okvirjem strešnega okna se srečata zunanji hladni ter notranji topli zrak in tako ustvarita kondenz. Vlaga se nabira najprej na steklu, kasneje pa po celotni površini strešnega okna in se združuje v večje kaplje. Te postopoma uničujejo lesene dele okna, kapljajo pa tudi v prostor in dolgoročno uničujejo talno oblogo, pohištvo in podobno,« pojasni Venišnik in doda, da je pravilno vgrajeno strešno okno suho tudi pozimi.

Napakam pri vgradnji se izognemo z doslednim upoštevanjem montažnih navodil, z uporabo izolacijskega kompleta strešnega okna ter s pravilno namestitvijo parne zapore v špaletah strešnega okna, se strinjata tako Tomaž Venišnik kot Katja Ličen Pajenk. »Pri vgradnji je zelo pomembno tudi, kam se okno postavi, kako se izvedejo notranje obloge, kakšna je izolacija okrog okna in podobno,« še doda sogovornica.

Uravnovesite nihanja

Kot je že splošno znano, mora biti streha mansarde dobro toplotno izolirana, da prepreči prehajanje toplote. Strešna okna to toplotno izolacijo prekinejo, zato lahko pozimi preko njih izgubljamo veliko toplote, poleti pa toplota skoznje vstopa v prostor. Kako torej ravnati, da ta nihanja čim bolj uravnovesimo?

Zelo pomembna so pravilna senčila, pravijo strokovnjaki. Ta delimo na več kategorij, odvisno čemu so namenjena. Tako poznamo senčila za preprečevanje vdora vročine, senčila za senčenje, senčila za izolacijo pozimi in senčila za dekoracijo.

Pozimi izkoristite sončne žarke …

V sončnem zimskem dnevu lahko v marsikateri mansardni sobi s pravilno nameščenim strešnim oknom brez težav zapremo gretje, saj prostor dovolj segrejejo že sončni žarki, ki svetijo skozi okno. To pomeni, da lahko s pomočjo strešnih oken precej zmanjšamo stroške za ogrevanje, poskrbeti pa moramo tudi, da nam toplota iz notranjosti preko stekel pozimi ne uhaja ven. Rešitev je namestitev notranjega senčila za popolno zatemnitev, ki, kot pravi Katja Ličen Pajenk, prepreči uhajanje toplote in poveča toplotno izolativnost okna za 19 odstotkov. Smiselna je tudi namestitev zunanje rolete, ki združuje več funkcij, in sicer temnenje, zaščito pred vročino, izolacijo pozimi, hkrati pa zmanjša tudi hrup dežnih kapljic, ki padajo na okno.

… poleti jim preprečite vstop

Poleti toplota vstopa skozi strešna okna s sevanjem in precej pripomore k pregrevanju mansarde. »Zato je potrebno vgraditi senčilo pred okno, ki prepreči neposredno sevanje, prepušča pa svetlobo,« svetujeta Matjaž Valenčič in Tomaž Venišnik. Valenčič doda, da lahko strešna okna brez senčil poslabšajo kakovost bivanja do te mere, da postane zadrževanje v mansardi med poletnimi meseci nevzdržno. »Najbolje ščitijo žaluzije, ki pa so občutljive na mehanske obremenitve. Zato so zunanja mrežasta senčila uporabnejši kompromis,« pravi Valenčič. »Zunanje mrežasto senčilo, za katero bomo odšteli približno 70 evrov, zadrži 73 odstotkov sončne toplote,« doda Katja Ličen Pajenk.

Ne odpirajte oken ob ekstremnih temperaturah

V temperaturnih ekstremih, poleti in pozimi, naj bodo strešna okna zaprta, svetuje Matjaž Valenčič. Kljub temu pa je treba (če mansarda nima urejenega mehanskega zračenja) poskrbeti za menjavo zraka v prostoru. Pozimi prezračimo večkrat na dan, kratko in intenzivno, da preprečimo uhajanje energije, pravi Katja Ličen Pajenk. »Vsaj dvakrat dnevno povsem odpremo vsa strešna okna za dve do pet minut,« doda Venišnik in opozori, da dobra strešna okna z avtomatskimi zračniki uravnavajo količino hladnega zraka samodejno.
Poleti odpiramo strešna okna, ki so obrnjena na jug, le zvečer, saj se tako izognemo vdoru vročine s pregrete strehe v prostor. »Za okna, ki so obrnjena na sever, pa priporočamo, da so odprta ves dan,« pravi Katja Ličen Pajenk. »Najbolj idealno je, če imamo v prostoru severno in južno okno, saj tako lahko lepo kombiniramo svetlobo in zračenje. Če je severno okno še elektrificirano, pa si prihranimo še marsikatero skrb. Takšno okno je namreč opremljeno s senzorjem za dež, ki zapre okno takoj, ko nanj pade nekaj kapljic dežja. Če izberete okna s prezračevalno loputo, lahko prostore zračite tudi pri vodotesno zaprtem oknu,« še pove Ličen Pajenkova.