Sodobna, pametna in razširjena omrežja so bistvena za »uspešne energetske prehode«, je v novem poročilu zapisala Mednarodna agencija za energijo (IEA).

»Zamude pri naložbah v omrežje in reformah bi znatno povečale globalne emisije ogljikovega dioksida, upočasnile energetske prehode in postavile cilj 1,5 °C izven dosega,« je navedeno v poročilu, pri čemer so se države dogovorile, da bodo dolgoročno omejile globalno segrevanje na 1,5 °C.

Da bi dosegli tak cilj, je treba »naložbe v omrežja do leta 2030 skoraj podvojiti na več kot 600 milijard USD na leto po več kot desetletju stagnacije na svetovni ravni, s poudarkom na digitalizaciji in posodobitvi distribucijskih omrežij«.

Najmanj 3.000 GW projektov obnovljive energije, od tega 1.500 GW v napredni fazi, je v čakalnih vrstah za priključitev na omrežje – kar ustreza petkratni količini sončne in vetrne zmogljivosti, dodane leta 2022, piše v poročilu.

»V času krhkih trgov z zemeljskim plinom in zaskrbljenosti glede varnosti oskrbe s plinom se zaradi nezmožnosti izgradnje omrežij povečuje odvisnost držav od plina.«

V regijah, kot je Evropa, sta najmočnejši oviri za razvoj omrežij pomanjkanje »javnega sprejemanja novih projektov in potreba po regulativni reformi«, poudarjajo v IEA.

»Oblikovalci politik lahko pospešijo napredek pri omrežjih z izboljšanjem načrtovanja, zagotavljanjem regulativnih ocen tveganja, ki omogočajo predvidene naložbe, in poenostavitvijo upravnih postopkov.«

»V razvitih gospodarstvih je opazna stalna rast naložb v omrežja, vendar je treba tempo pospešiti, da se omogočijo hitri prehodi na čisto energijo. Naložbe še naprej naraščajo v vseh regijah po letu 2030,« je zapisano v poročilu.

»Načrtovanje, pridobitev dovoljenj in dokončanje nove omrežne infrastrukture pogosto traja od pet do petnajst let, v primerjavi z enim do petimi leti za nove projekte obnovljivih virov energije in manj kot dvema letoma za novo polnilno infrastrukturo za električna vozila,« dodajajo v IEA.