»Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah je zaradi spreminjajočih se padavinskih in temperaturnih vzorcev trenutno ogrožena. Prihodnji razvoj hidroenergije bi lahko v luči podnebnih sprememb vplival na prilagoditveni odziv rek. Gradnja hidroenergetske infrastrukture brez upoštevanja njenega vpliva na reke utegne imeti nasprotni učinek od želenega, saj odziv v enem sektorju lahko poveča občutljivost drugega,« je zapisano v poročilu z naslovom 'Podnebne spremembe in voda: Zakaj prilagajanja ni brez spoštovanja rek' (Climate change and water: Why valuing rivers is critical to adaptation), ki so ga objavili v svetovni organizaciji za varstvo narave World Wildlife Fund (WWF).

Po prepričanju avtorjev poročila se je treba podnebnim tveganjem prilagoditi in jih čim bolj omejiti – to pa je mogoče doseči s trajnostnim gospodarjenjem z vodo ter z gradnjo odpornejših ekosistemov, gospodarstev in družb. »Podnebne spremembe bodo vplivale na energetske sisteme po vsem svetu. Na strani povpraševanja se bodo zaradi naraščajočih temperatur spremenili vzorci ogrevanja in hlajenja. Na strani ponudbe je vplivov mnogo, denimo sprememba raznolikosti virov vetrne, sončne in hidroenergije, razpoložljivost pridelka za proizvodnjo različnih vrst bioenergije, stroški in razpoložljivost fosilnih goriv zaradi taljenja morskega ledu in permafrosta, učinkovitost fotonapetostnih modulov, termoelektrarn in daljnovodov zaradi naraščajočih temperatur ter izpadi tehnologije zaradi pogostejših in intenzivnejših skrajnih vremenskih pojavov. Pri sedanjem energetskem načrtovanju je treba upoštevati prihodnje vplive podnebnih sprememb,« so pojasnili.

Rečni tokovi, preseljevanje rib in premeščanje sedimentov so pojavi, ki vzdržujejo preštevilne skupnosti, predvsem v nižje ležečih poplavnih ravnicah in deltah, hidroenergija pa jih utegne po besedah avtorjev s škodljivimi vplivi ogroziti. »Gospodarjenje z rekami, ki temelji na razumevanju in spoštovanju rek zaradi njihovih raznovrstnih koristi, lahko prinese veliko bolj uravnotežene in trajnostne rezultate. Odločanje o infrastrukturi na rekah, vključno s hidroelektrarnami, zahteva jasno razumevanje okoljskih, družbenih in finančnih tveganj,« so poudarili.

V poročilu so poleg tega opozorili, da se vodne vire in tla še naprej izkorišča v skrb vzbujajoči meri. »Samo v Evropi trenutno 60 odstotkov rek, jezer in mokrišč ne izpolnjuje zahteve po »dobrem stanju« evropske zakonodaje o vodah – tj. okvirne direktive EU o vodah –, čeprav dejstva kažejo, da posledice podnebnih sprememb, kot so suše, vročina in poplave, najbolj prizadenejo prav sladkovodne ekosisteme, ki niso zdravi, denimo zaradi onesnaženja, sprememb oblike ali toka, obremenitve s prekomernim črpanjem (pretirana uporaba vode, na primer za namen namakanja),« so zapisali.

Poudarili so, da bodo s podnebnimi spremembami povezane suše, poplave in spremembe rečnih tokov vplivale tudi na proizvodnjo električne energije, saj za hlajenje elektrarn in napajanje obstoječih hidroelektrarn potrebujemo zanesljive količine vode. »Potrebovali bomo inovativne politike, vključno z globalnim prehodom na bolj sonaravne rešitve. Te morajo zavzeti osrednje mesto v naših prizadevanjih po infrastrukturi, ki bo odpornejša na podnebne vplive, in po zmanjšanju tveganja za vodo. Tudi zasebni sektor mora s skupnimi močmi ukrepati v smeri omilitve podnebnih sprememb in z vodo povezanih tveganj,« so pojasnili v WWF.

Kot piše v poročilu, bo moral energetski sektor izboljšati postopke načrtovanja in upravljanja, in sicer z odpravo njihovih pomanjkljivosti in čim večjim povečanjem njihove strateške vrednosti. To velja zlasti ob upoštevanju kombinacije vpliva podnebnih sprememb in škodljivih vplivov hidroenergije na ekosisteme. »Slabo načrtovanje povzroči večje okoljske in družbene vplive; spori, zamude in odpovedi pa nacionalnim energetskim in vodnim projektom povzročajo investicijska in operativna tveganja. S strateškim načrtovanjem in upravljanjem na ravni sistema bi morali oceniti potencial za ohranjanje ali ponovno vzpostavljanje prosto tekočih rek in povezanost, obenem pa omogočati proizvodnjo energije. Jasne predstave o ekonomski, okoljski in družbeni vrednosti so pomembne, da odločevalci in deležniki razumejo priložnosti in kompromise, ki se ponujajo – s tem pa tudi posledice, ki jih vsaka možnost prinaša,« so med drugim še zapisali avtorji.