Digitalna revolucija, ki ji pravimo tudi 4. revolucija, z začetki sega do leta 1969, danes pa jo večinoma povezujemo s programsko opremo. Sprememba je v paradigmi in je po eni strani povezana z elektroenergetskim sektorjem, po drugi pa s področjem avtomatizacije, je na sedežu podjetja ABB v Švici med predstavitvijo na temo »interneta stvari, storitev in ljudi« povedal Reiner Schönrock, vodja komunikacij za strateške proizvode in inovacije. Ena najbolj inovativnih naprav, ki jih je ABB v zadnjem času izdelal na tem področju, je po Schönrockovih besedah pametni senzor za nizkonapetostne motorje, ki omogoča daljinsko spremljanje stanja in 11 meritev, ki jih prej v motorju ni bilo mogoče spremljati, podatke pa prek telefona pošilja na varen strežnik v oblaku. Podatke se nato analizira. Z rešitvijo je mogoče »skrajšati čas nedelovanja za do 70 odstotkov, podaljšati življenjsko dobo motorja za do 30 odstotkov in povečati energetsko učinkovitost za do 10 odstotkov,« je pojasnil Schönrock. Dodal je, da se morda 10 odstotkov ne zdi veliko, a v primeru hidroelektrarn to pomeni 100 GW.

Ameriški ekonomist in politični svetovalec Jeremy Rifkin (med drugim je svetoval nemški kanclerki Angeli Merkel, nekdanjemu francoskemu predsedniku Nicholasu Sarkozyju, nekdanjemu španskemu premierju Joseju Luisu Rodriguezu Zapateru, je pa tudi aktivist in govornik, je zapisano v njegovi knjigi iz leta 2011 z naslovom »The Third Industrial Revolution: How lateral power is changing energy, the economy and the world«) je poudaril, da je rešitev za naše težave »energijski internet«, ki bo povezoval razvoj zelene energije. Z novo revolucijo bo preobrat v tako imenovanem »internetu stvari, storitev in ljudi« (IoTSP) na novo opredelil celotno vrednostno verigo in tako podjetjem omogočil izboljšave. »Ena od prioritet je povečanje varnosti in zanesljivosti,« je dejal Schönrock in dodal, da IoTSP omogoča tudi večjo produktivnost in fleksibilnost.

V elektroenergetskem sektorju se preobrat kaže v večjem deležu energije iz obnovljivih virov v omrežju, fleksibilnost za vključevanje te energije v sistem pa zagotavljajo programska oprema in podatki.

Velik preobrat je v različnih panogah v teku tudi na področju avtomatizacije. Kompetenčni center v indijskem Bangaloreju denimo spremlja 5.000 delujočih robotov po vsem svetu.

Prek IoTSP se v ZDA spremlja 20.000 transformatorskih postaj in odklopnikov v oskrbnem omrežju družbe American Electric Power, pri čemer njeno središče za vzdrževanje dobrega stanja infrastrukture predlaga vzdrževalna dela in nudi podporo pri določanju prioritet pri menjavanju naprav.

Schönrock je prepričan, da IoTSP predstavlja ključ do večje fleksibilnosti in učinkovitejše rabe energije (URE), saj bo proizvodnja električne energije v prihodnje bolj raznolika, decentralizirana in spremenljiva. Prehod na fleksibilen elektroenergetski sistem zato zahteva nove koncepte. Nova tehnologija na gospodarstvo po njegovih besedah vpliva na način, da vse postaja cenejše in lažje dostopno. »Dandanes je razvoj zelo hiter. Na področjih pametnih senzorjev, elektronike in inteligence vidimo odlične priložnosti,« pravi.

Na vprašanje o razširjenosti pametnih senzorjev odgovarja, da jih še ni veliko v obtoku, saj je bil projekt prvič predstavljen pred nekaj tedni v Frankfurtu, zdaj pa pri ABB iščejo stranke za poskusno uporabo. Je pa Schönrock optimističen glede proizvodnje v prihodnje, saj ima rešitev potencial v vseh panogah povsod po svetu.

Med zanimivimi projekti, s katerimi se ukvarjajo v ABB, so tudi roboti YuMi, ki jih je mogoče v nekaj minutah naučiti gibov. »Lahko ga primete za roko in mu pokažete, kaj naj naredi, in si bo to zapomnil,« je dejal Schönrock.