Ana Struna Bregar in Lenka Kavčič, ki sodelujeta v projektu Odprte hiše Slovenije – festival bo letos svoja vrata odprl od 15. do 17. aprila -, ob aktualnih prenovah stavb in izpostavljanjem energetske učinkovitosti na vseh ravneh izpostavljata, da se premalo zavedamo dejstva, da grajeno okolje neposredno vpliva na naše zdravje, dobro počutje in učinkovitost. »Slovenci smo znani, da znamo sami narediti vse, sploh kar se tiče gradnje. Če bi lahko sami popravili zobe, bi popravili tudi zobe,« pravita (smeh) in dodajata med drugim, da je trajnostna gradnja »v bistvu danes eden najbolj zlorabljenih pojmov«.

Veliko ljudi prenavlja svoje domove, tudi država mora vsako leto obnoviti določen del javnega stavbnega fonda. A še vedno, kljub denimo mreži En.svet in vrsti domačih ponudnikov po raziskavah sodeč četrtina Slovencev živi v slabih domovanjih. »To ne velja samo za Slovenijo. Premalo se zavedamo dejstvo je, da grajeno okolje neposredno vpliva na naše zdravje, dobro počutje in učinkovitost. Ne le da večino časa preživimo v grajenem okolju, študija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), objavljena leta 2014, kaže, da Evropejci 90 % časa preživimo znotraj stavb, dve tretjini od tega doma, ostalo pa na delovnem mestu, v šolah in ostalih javnih zaprtih prostorih. S tega stališča je še posebej pomembno razmišljati o kakovosti zaprtih prostorov,« pravita sogovornici.

Nekateri od kazalcev kakovosti bivalnega in delovnega okolja so kakovost notranjega zraka, stopnja tveganja poškodb, hrup, vlaga, plesni, primernost notranje temperature, higienske razmere in stopnja naseljenosti. Čeprav so povezave nekaterih kazalnikov z zdravjem ljudi dovolj dobro raziskani, študija WHO ugotavlja, da ostaja skoraj povsem neraziskan vpliv kombinacije vseh teh kazalnikov na zdravje ljudi, pojasnjujeta in omenite študijo barometer zdravja domov - Healthy Homes Bartometer. V svojem domu si želimo predvsem udobja, ki je en od glavnih razlogov za obnovo domov, ostali so izboljšanje energetske učinkovitosti, privlačnost, funkcionalnost, kakovost zraka, količina dnevne svetlobe ter velikost, razgled in neškodljivi gradbeni materiali.

Arhitektki še pravita, da je prostor omejena dobrina, zato bi morali z njim ravnati nadvse spoštljivo. Vsi prostorski in gradbeni posegi javnega sektorja bi morali biti zgrajeni najbolj kakovostno ter bi morali predstavljati vzorčne in vzorne primere gospodarstvu in družbi.

V Sloveniji, tudi pojasnjujeta, nimamo uradnega nabora zdravih oziroma škodljivih materialov, razen nekaterih izjem. »Če materiali niso škodljivi za naravo, potem niso škodljivi niti za ljudi in obratno. Dvajset let nazaj se nismo preveč spraševali kakšno hrano damo vase, danes večina že premisli o tem. Upamo, da bomo prej kot čez dvajset let pomislili, v kašnih stavbah živimo in kako le te vplivajo na nas.«

Ob tem sta izpostavili učinek bolnih stavb (sick building sindrom), ki ga je WHO opredelila kot dobremu počutju in zdravju škodljiv vpliv, katerega ljudje občutijo v prostorih in ga je klinično težko diagnosticirati. »Sindrom bolnih zgradb je v Sloveniji popolna neznanka. Nihče tudi ne zbira podatkov o zdravju v povezavi s slabim počutjem prebivalcev bolnih stavb. Grobe ocene pa kažejo, da je pogostost zbolevanja v bolnih stavbah za 25 % večja,« sta jasni.