Arhiv novic

Arhiv novic

Od 2019 do 2022 bo nameščenih več kot 320.000 pametnih števcev

Elektrodistribucijska podjetja so uspešno kandidirala na javnem razpisu ministrstva za infrastrukturo (MzI) za sofinanciranje nakupa in vgradnje pametnih števcev električne energije za obdobje od leta 2017 do leta 2022. Tako bodo v tem času družbe dobile 11,5 milijona evrov nepovratnih sredstev, so povedali v Gospodarskem interesnem združenju (GIZ) distribucije električne energije.

»Elektrodistribucijska podjetja bodo iz naslova izvajanja evropske kohezijske politike na osnovi uspešnih vlog, ki so jih vložila sama, v obdobju od leta 2017 do leta 2022 prejela nepovratna sredstva v skupni višini 11,5 milijona evrov, ki so namenjena sofinanciranju operacije. Skupaj bo v obdobju od 2017 do 2022 nameščenih več kot 320.000 pametnih števcev, celotna vrednost investicije v obdobju od 2017 do 2022 pa znaša 56,3 milijona evrov,« so pojasnili na GIZ distribucije električne energije.

Ministrstvo za infrastrukturo je namreč objavilo javni razpis za sofinanciranje nakupa in vgradnje pametnih števcev električne energije za obdobje 2017 do 2022. Predmet javnega razpisa je bila dodelitev nepovratnih sredstev za nakup in vgradnjo pametnih števcev električne energije.

Kot poudarjajo v GIZ distribucije električne energije, je sistem naprednega merjenja osnovni gradnik pametnih omrežij. »Je sistem, ki ga sestavljajo sistemski števci, pripadajoča informacijsko komunikacijska infrastruktura in IT sistemi, ki omogoča merjenje, daljinsko odčitavanje in upravljanje podatkov o rabi električne energije, drugih energentov in pitne vode za namene obračunavanja, spremljanja kakovosti oskrbe ter obratovanja in načrtovanja distribucijskega omrežja. Pri tem je poudarek na zagotavljanju dovolj pogoste informacije o rabi, obračunavanju po dejanski porabi, uporabi naprednih tarifnih sistemov, izvajanju ukrepov upravljanja s porabo ter razvoju in izvajanju novih storitev,« pojasnjujejo.

Prepričani so, da prinaša uvedba naprednega merjenja »mnogo koristi, med njimi so: bolj kakovostni podatki zaradi daljinskega odčitavanja, možnost merjenja več tarif ter izvajanje ukrepov prilagajanja odjema in upravljanja s porabo, možnost daljinskega odklopa in omejevanja moči (v primeru izklopa zaradi prekoračitve naročene moči si odjemalec lahko sam zagotovi ponovno napajanje z vklopom odklopnika), hitrejše odkrivanje napak in s tem zmanjšanje izgub v omrežju, možnost povezave z merjenjem porabe ostalih energentov,« naštevajo. Za odjemalca pa je pomembno tudi to, da prejema račune po dejanski porabi, od prvega do zadnjega dne v mesecu.

V Sloveniji je trenutno v sistem naprednega merjenja vključenih že približno polovica vseh merilnih mest, ugotavljajo v združenju in dodajajo, da bodo v skladu z Uredbo o ukrepih in postopkih za uvedbo in povezljivost naprednih merilnih sistemov električne energije v sistem naprednega merjenja najkasneje do konca leta 2025 vključena vsa merilna mesta.

Povezave
Dokumenti
Povezani članki

Theme picker

O portalu

Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice!

Prijavite se na e-novice