Trg zemeljskega plina je uradno odprt že od leta 2007, čeprav je bilo tehnično še kar nekaj izzivov. Potem pa je nastopil prelomni trenutek, ko je septembra 2012 na maloprodajni trg zemeljskega plina vstopil nov ponudnik in je skoraj hipno, v obdobju štirih mesecev, več kot 11.000 odjemalcev zamenjalo svojega dobavitelja plina. Danes se menjave dogajajo bolj v ogrevalni sezoni, trg zemeljskega plina pa se je v devetih letih od uradne liberalizacije doživel znatne spremembe, od občutnega upada cene samega energenta do potrebe po novih tržnih pristopih, obenem pa se danes plin spogleduje tudi že z obnovljivimi viri v luči izkoriščenja plinovodne infrastrukture za biometan in sintetični plin. Tako, denimo, tudi v plinskem sektorju po novem spremljajo nove tržne razmere, ki jih zaznamuje vse več obnovljivih virov energije (OVE) v energetskem sistemu in zemeljski plin je celo kompatibilen s temi novimi viri, trdijo. Kako bo videti 'sonaraven' energetski sistem, pa je med drugim na nedavni konferenci daljinske energetike predstavil dr. Peter Novak, ki je v ospredje postavil biometan in sintezni naravni plin.

Po mnenju dr. Petra Novaka lahko v prihodnosti med drugim pričakujemo prilagajanje plinovodnih omrežij z večjo ali pretežno uporabo sinteznega plina iz obnovljivih virov energije (OVE), takšna hibridizacija plinovodov pa prinaša dodajanje biometana in sinteznega naravnega plina metana v plinovodna distribucijska omrežja.

»Za njuno proizvodnjo bomo uporabili odpadno biomaso, ki sedaj gnije ali se sežiga. Biometan in sintezni naravni plin se bosta vtiskovala pretežno v distribucijsko ali po potrebi v prenosno omrežje obstoječih plinovodov. V plinskem omrežju bomo torej imeli podobno mešanico, kot jo imamo v omrežju elektrike,« je nanizal Novak, ki meni, »da bodo posledice hibridizacije sistemov novi načini oskrbe, možna bo izbira dobavitelja, plinovodno omrežje v distribuciji bo pametno, pričakujemo pa tudi nove načine obračuna oz. več tarif«.

»Glede na sedanje stanje in pričakovani tehnološki razvoj bomo naravni plin postopno zamenjali s sintetičnim metanom, pridobljenim iz odpadne biomase ali biomase iz zapuščenih poljedelskih površin, ki jih bomo ponovno usposobili. Do leta 2030 bomo pridobili vsaj 30 % ali okoli 250 Mm3/leto sintetičnega plina oz. metana iz biomase, kar je okoli 28.500 m3/h.«

Bo pa imel, tako Novak, pri pokrivanju končne porabe energije v višini 190 PJ na leto plin - naravni in/ali sintetični metan -, poleg elektrike, ključno vlogo. »Uporabljal se bo namreč v široki rabi, industriji in prometu, postal bo osnovni steber za soproizvodnjo z lokalnimi sistemi daljinskega gretja (Novak uporablja termin 'gretje' namesto 'ogrevanje'), kakor tudi za neposredno gretje in hlajenje.«

Pričakuje pa še, da bo plin prevzel tudi vlogo kemične akumulacije OVE in omogočal stabilno obratovanje celotnega sonaravnega energetskega sistema, ki bo imel že leta 2035, kaj šele leta 2055, popolnoma drugačno strukturo energentov. Po njegovem bodo najverjetneje tega leta fosilna goriva še vedno stala za do 20 % vse potrebne končne energije, bomo pa - ob predpostavki, da se končna energija ne bo bistveno spreminjala po količini, pač pa le po strukturi - leta 2035 in 2055 še vedno v Sloveniji za zadovoljevanje vseh potreb prebivalstva letno potrebovali 190 PJ končne energije.

In koliko biometana, konkretno je mogoče pridobiti? Kot odgovarja Novak, je bilo v letu 2013 v 14 državah članicah EU, v 230 bioplinarnah, proizvedeno 800 milijonov kubičnih metrov, v letu 2030 pa naj bi bili v Evropi sposobni proizvesti že 18 do 20 milijard kubičnih metrov bioplina, »kar predstavlja 3 % danes v EU porabljenega naravnega plina«.