Nujnost naložb za uresničitev podnebnih ciljev »Unija z ambicioznimi, pravno zavezujočimi cilji ohranja vodilno vlogo v energetskem prehodu, vendar pa je začetek turbulentnega desetletja nastavil več ovir ter preusmeril pozornost k energetski varnosti in gospodarski stabilnosti, cilje o neto ničelnih izpustih pa izrinil proti dnu lestvice prioritet,« je dejala Lindsey Entwistle, višja raziskovalna analitičarka v podjetju WoodMac in glavna avtorica poročila z naslovom EU27: Napoved za energetski prehod. Podjetje Wood Mackenzie v poročilu opozarja na nujnost naložb in političnih zavez, predvsem na področju novih tehnologij, kot sta nizkoogljični vodik in zajemanje ogljika, ter v čezmejni elektroenergetski infrastrukturi. »S ciljnimi investicijami v ta področja bi lahko pospešili evropski prehod in dosegli neto ničelne izpuste do leta 2050,« je dejala Entwistle. Po osnovnem scenariju poročila naj bi v Uniji z vodikom do leta 2050 pokrili skoraj 10 % povpraševanja po energiji v industriji ter tako nadomestili za 16 % današnje porabe fosilnih goriv v tem sektorju. Zagon prve evropske dražbe za subvencioniranje proizvodnje obnovljivega vodika, katere proračun je 800 milijonov evrov, in naložbe v infrastrukturo za zajemanje ogljika dokazujejo evropsko zavezanost tem tehnologijam. Toda da se v celoti izkoristi njihov potencial, bi morali poskrbeti za njihov razmah in okrepiti čezmejno sodelovanje, je zapisano v poročilu. »Norveška, Danska, Finska in Španija imajo ugodno lego, da postanejo ključne izvoznice v regionalni trgovini z vodikom znotraj Unije,« so poudarili avtorji in dodali, da bi lahko te države do leta 2050 presegle neto izvozno zmogljivost v višini 5,5 milijona ton na leto. Prav tako je razmah potreben na področju zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS), predvsem ob pričakovanem porastu proizvodnje električne energije, ki do neke mere še vedno temelji na fosilnih gorivih. Povpraševanje po električni energiji naj bi po WoodMacovem osnovnem scenariju do leta 2050 glede na današnji obseg naraslo za dvainpolkrat, pri čemer bo 82 % električne energije za gospodinjstva proizvedene iz obnovljivih virov energije. Po scenariju neto ničelnih izpustov bi morali obseg obnovljivih virov povečati za 70 %, kar pomeni dodatnih 10 GW na leto. Entwistle je ob tem poudarila še, da je treba odpraviti ozka grla pri uvajanju tehnologij. Povezave Dokumenti Povezani članki Povezave Dokumenti Povezani članki Theme picker
Nujnost naložb za uresničitev podnebnih ciljev »Unija z ambicioznimi, pravno zavezujočimi cilji ohranja vodilno vlogo v energetskem prehodu, vendar pa je začetek turbulentnega desetletja nastavil več ovir ter preusmeril pozornost k energetski varnosti in gospodarski stabilnosti, cilje o neto ničelnih izpustih pa izrinil proti dnu lestvice prioritet,« je dejala Lindsey Entwistle, višja raziskovalna analitičarka v podjetju WoodMac in glavna avtorica poročila z naslovom EU27: Napoved za energetski prehod. Podjetje Wood Mackenzie v poročilu opozarja na nujnost naložb in političnih zavez, predvsem na področju novih tehnologij, kot sta nizkoogljični vodik in zajemanje ogljika, ter v čezmejni elektroenergetski infrastrukturi. »S ciljnimi investicijami v ta področja bi lahko pospešili evropski prehod in dosegli neto ničelne izpuste do leta 2050,« je dejala Entwistle. Po osnovnem scenariju poročila naj bi v Uniji z vodikom do leta 2050 pokrili skoraj 10 % povpraševanja po energiji v industriji ter tako nadomestili za 16 % današnje porabe fosilnih goriv v tem sektorju. Zagon prve evropske dražbe za subvencioniranje proizvodnje obnovljivega vodika, katere proračun je 800 milijonov evrov, in naložbe v infrastrukturo za zajemanje ogljika dokazujejo evropsko zavezanost tem tehnologijam. Toda da se v celoti izkoristi njihov potencial, bi morali poskrbeti za njihov razmah in okrepiti čezmejno sodelovanje, je zapisano v poročilu. »Norveška, Danska, Finska in Španija imajo ugodno lego, da postanejo ključne izvoznice v regionalni trgovini z vodikom znotraj Unije,« so poudarili avtorji in dodali, da bi lahko te države do leta 2050 presegle neto izvozno zmogljivost v višini 5,5 milijona ton na leto. Prav tako je razmah potreben na področju zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS), predvsem ob pričakovanem porastu proizvodnje električne energije, ki do neke mere še vedno temelji na fosilnih gorivih. Povpraševanje po električni energiji naj bi po WoodMacovem osnovnem scenariju do leta 2050 glede na današnji obseg naraslo za dvainpolkrat, pri čemer bo 82 % električne energije za gospodinjstva proizvedene iz obnovljivih virov energije. Po scenariju neto ničelnih izpustov bi morali obseg obnovljivih virov povečati za 70 %, kar pomeni dodatnih 10 GW na leto. Entwistle je ob tem poudarila še, da je treba odpraviti ozka grla pri uvajanju tehnologij. Povezave Dokumenti Povezani članki Povezave Dokumenti Povezani članki Theme picker
O portalu Kaj je trajnostna energija Pogosta vprašanja O avtorjih S kom sodelujemo Celostna grafična podoba portala
Kaj je trajnostna energija Pogosta vprašanja O avtorjih S kom sodelujemo Celostna grafična podoba portala
Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice! Prijavite se na e-novice