Na konferenci Trajnostna energija lokalno, ki jo je že deseto leto zapored organizirala družba Borzen, so bile letos izpostavljene tri aktualne teme: vloga lokalnih skupnosti pri uresničevanju trajnostnega razvoja, napredni pristopi za izrabo trajnostnega potenciala in mobilna prihodnost. Predavatelji in udeleženci okroglih miz so kot ključne za učinkovit zeleni prehod poudarili pomen skupnostnih pristopov ter jasne vizije, ki ji je treba slediti na dolgi rok. Pomembna podpora zelenemu prehodu so tudi podporni ukrepi, ki jih na ravni države pripravljajo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, v družbi Borzen pa udejanjajo s podeljevanjem nepovratnih sredstev za spodbujanje obnovljivih virov energije in alternativnih goriv v prometu.

V uvodu v konferenco, ki jo je moderiral g. Jure Longyka, je direktorica družbe Borzen ga. Mojca Kert poudarila, da je zgolj pravočasna in učinkovita preobrazba temelj za ohranjanje trdoživosti, ki je nujna za doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora. V Borzenu, ki je v prvih letih po ustanovitvi opravljal predvsem vlogo organizatorja trga z električno energijo, z leti pa prevzemal vse več aktivnosti, ki prispevajo k pospeševanju zelenega prehoda, preobrazbo udejanjajo s podpiranjem razogljičenja sistemov električne energije, podeljevanjem podpor za naložbe v obnovljive vire energije in električno mobilnost ter s sodelovanjem pri izvajanju politik trajnostnega prometa in alternativnih goriv v prometu.

Mag. Erik Potočar in ga. Mira Žnidarič z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) sta zbranim predstavila višje cilje, ki jih za obnovljive vire energije (OVE) in učinkovito rabo energije (URE) postavljajo evropska programa Pripravljeni na 55 in REPowerEU ter predlog posodobljenega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Slednji določa vsaj 33-odstotni delež OVE v končni rabi energije do leta 2030 in za 50,2 TWh nižjo porabo energije glede na leto 2020. Skladno z novimi evropskimi direktivami, usmerjenimi k razogljičenju EU do leta 2050, na MOPE pripravljajo spremembe večine zakonov, vezanih na energijo in energetiko, hkrati pa ob že odprtih javnih razpisih za nepovratna finančna sredstva, načrtujejo dodatne finančne podpore investicijam v OVE in URE.

Več javnih pozivov za dodeljevanje finančnih spodbud za investicije v OVE, e-mobilnost in okolju prijaznejše prevozništvo v cestnem prometu ima odprtih tudi Borzen, je poudaril Iztok Gornjak in zainteresirane vlagatelje v OVE povabil, da se za nasvet pri načrtovanju investicije v OVE obrnejo na Borzenovo kontaktno točko za spodbujanje rabe OVE, ki ima že 27 svetovalnih pisarn v različnih krajih Slovenije. Vstopna točka za naročilo na brezplačno svetovanje je spletni portal kt-ove.si.

Svoj pogled na zeleni prehod so v nadaljevanju konference predstavili predstavniki gospodarstva, energetske infrastrukture in razvojne organizacije. V panelni razpravi, ki jo je vodila direktorica družbe Mediade mag. Edita Krajnovič, je g. Miha Mermal, izvršni direktor za marketing in trajnostni razvoj v družbi BTC, poudaril, da pri trajnostnem razvoju igra pomembno vlogo jasna vizija, ki ji je treba slediti na dolgi rok. Ob tem so ključni tudi odprti odnosi med deležniki in sodelovanje na čim več ravneh.

Dr. Jure Knez, soustanovitelj in predsednik družbe Dewesoft ter ustanovitelj podjetniškega pospeševalnika Katapult, je zbranim predstavil pristop in rešitve za zagotovitev energetske neodvisnosti načrtovanega Mesta Akrobatov, ki nastaja v občini Trbovlje. Projekt je zasnovan tako, da ne bo obremenjeval električnega omrežja, deloval bo brez obratovalnih stroškov in brez izpustov toplogrednih plinov v ozračje, zato predstavlja zgled podjetniškega pristopa k razogljičenju Evrope. Kot primer dobre prakse ga je pohvalil tudi direktor področja za strateške inovacije v družbi ELES mag. Uroš Salobir, ki je kot enega od ključnih faktorjev za uspeh zelenega prehoda izpostavil ljudi. V energetiki vse bolj vstopajo v ospredje energetske skupnosti, za njihovo vzpostavitev pa sta pomembna povezovanje in sodelovanje.

Pri reševanju trajnostnih izzivov nam lahko že danes pomaga tudi umetna inteligenca, je v pogovoru z Juretom Longyko povedal dr. Martin Žnidaršič z Odseka za tehnologije znanja na IJS. Poudaril pa je, da je umetna inteligenca lahko učinkovita, če ima ustrezne vhodne podatke. Zato je pomembno, da se že pred načrtovano uporabo napovednih modelov spremlja in beleži čim več parametrov. To velja tudi za navade posameznikov, ki vplivajo na zeleni prehod.

Navade in potrebe posameznikov so naslovili tudi trije projekti trajnostne mobilnosti, ki so jih predstavile ga. Katarina Sladoljev iz Razvojne agencije Sora, ga. Jerneja Modic iz Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov ter ga. Maja Piškur, ki vodi mednarodni projekt ArtMED. Sogovornice Edite Krajnovič so kot ključne dejavnike za uspeh tovrstnih projektov izpostavile podporo lokalnih skupnosti, politično voljo in sodelovanje na več nivojih.

Projekt Severnojadranske vodikove doline, v katerem je vodilni partner Holding Slovenske elektrarne (HSE), na konferenci pa ga je predstavila vodja Službe za razvoj v HSE dr. Jerneja Sedlar, prav tako temelji na sodelovanju, in sicer kar treh držav, Slovenije, Hrvaške in Italije. Gre za prvi evropski transnacionalni projekt, namenjen vzpostavitvi namenske vodikove doline, v katerem bodo ključni industrijski akterji iz vseh treh držav razvili pilotne projekte za proizvodnjo več kot 5.000 ton zelenega vodika na leto iz obnovljivih virov energije ter njegovo shranjevanje, distribucijo in uporabo.

Med končnimi cilji projekta vodikove doline je zmanjšanje ogljičnega odtisa v prometu, k čemur je na evropski ravni usmerjen direktorat Evropske komisije za mobilnost. Njegov predstavnik g. Kai Tullius je izpostavil, da je za razogljičenje evropskega prometnega sektorja ključna predvsem vzpostavitev infrastrukture za rabo alternativnih goriv. Evropska komisija jo bo podprla tudi z nepovratnimi finančnimi sredstvi.