Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je začelo aktivnosti celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) pri pripravi osnutka posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Poleti in jeseni 2023 bodo aktivnosti namenjene vsebinjenju, od oktobra 2023 naprej pa bo potekala priprava osnutka okoljskega poročila, so sporočili iz MOPE.

Ministrstvo je sicer spomladi 2023 sklenilo pogodbo s konzorcijem institucij (konzorcij CPVO), ki bo zagotavljal celovito strokovno in tehnično podporo v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Konzorcij pod vodstvom Inštituta za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo sestavljajo še Elektroinštitut Milan Vidmar, svetovalni družbi ZaVita in Stritih ter podjetje Svetovanje, vodenje in izvajanje projektov, Špela Polak Bizjak. 

Ministrstvo in konzorcij sta sedaj uskladila začetno poročilo, vključno z načrtom sodelovanja z mnenjedajalci in javnostjo. Do začetka poletja so bile usklajene tudi interne okoljske usmeritve. Te so bile zasnovane z namenom zmanjšanja vpliva prvega osnutka posodobitve NEPN-a na okolje in kot usmeritve pri oblikovanju politik in ukrepov posodobljenega NEPN-a s ciljem v čim večji meri zmanjšati njihov negativni vpliv in okrepiti pozitiven vpliv na okolje.

Jeseni pa sedaj sledi faza vsebinjenja, v kateri bo konzorcij CPVO v sodelovanju z naročnikom, konzorcijem NEPN, mnenjedajalci in javnostjo preučil okoljska načela ter opredelil potrebne podatke in metodologijo za oceno vplivov.

Rezultati bodo integrirani v osnutku poročila o vsebinjenju, ki bo osnova za t.i. zunanje vsebinjenje, v okviru katerega bo pripravljena spletna anketa in organizirano posvetovanje z mnenjedajalci, stranskimi udeleženci in zainteresirano javnostjo. Njihova mnenja, komentarji in predlogi bodo analizirani ter v največji možni meri upoštevani v končnem poročilu o vsebinjenju. V tej fazi MOPE vabi zainteresirano laično in strokovno javnost k sodelovanju. Spomladi 2024 pa sledi javna razgrnitev, obravnava in dopolnitev okoljskega poročila glede na pripombe iz javne obravnave.

Predlog posodobitve NEPN-a, ki ga je slovenska vlada potrdila junija, določa cilj doseči vsaj 30–35 odstotkov obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije do leta 2030; osnutek pa predvideva tudi nadaljnji (omejen) sonaraven razvoj novih velikih hidroelektrarn (HE).

Hkrati NEPN določa cilj zmanjšanja emisij TGP v stavbah za vsaj 70 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005.

Po drugi strani pa so nevladne organizacije dejale, da je s strani vlade potrjena vsebina NEPN-a v trenutni obliki podnebno, naravovarstveno in socialno nezadostna, proces priprave zakona o podnebnih spremembah pa že kaže na zamujanje priložnosti za bolj vključujočo razpravo in s tem za vzpostavitev nujno potrebnega podnebnega dialoga.