Slovenija sicer ne premore velikih urbanih aglomeracij, a prav te so vse bolj v ospredju. Mesta še nikoli niso imela toliko vpliva na globalna dogajanja in čeprav zasedejo le 0,5 % svetovne površine, pa proizvedejo kar 70 % vseh ogljikovih izpustov, porabijo pa dve tretjini svetovne energije. To je na letni konferenci evropske pobude Civitas, ki je nedavno potekala v Ljubljani, zbranim iz več kot 48 držav poudaril premier Miro Cerar. Ob tem je komisarka za promet Violeta Bulc izpostavila, da ima vse več mest in regij tudi strategijo za prehod v brezogljičnost, komisar za energetsko unijo Maroš Šefčovič pa je pristavil, kako na področju energije – kjer je Evropa še vedno odvisna od tujih dobaviteljev – mečemo denar skozi okno. Samo prometni zamaški v večjih mestnih središčih, v katerih preživimo ure, EU stanejo 100 milijard evrov letno, je dejal.

Zbranim več kot 500 udeležencem, ki so se v treh dneh udeležili konference Civitas Forum 2015 – gre za evropsko pobudo iz leta 2002 o trajnostnih prometnih rešitvah za urbana središča, je Cerar dejal, da se največ energije porabi v prometu, zato so mesta ključna pri spopadanju z globalnimi izzivi v boju proti podnebnim spremembam. Slovenija je po njegovih besedah »dežela, obdarjena z gozdom in morjem, ljudem je koncept gibanja zelo blizu«, omenil je tudi mir, čisti zrak in zelene površine, ki da pomenijo veliko, sploh za vse bolj starajočo se družbo. Vse bi bilo lažje, če bi bili ljudje na višjem nivoju okoljske ozaveščenosti, je tudi dejal in dodal, da si morajo mesta medsebojno deliti znanje in izkušnje in vložiti vse, kar znajo, v skupni razvoj.

Šefčovič o priložnostih in pozitivnih energetskih zgodbah

Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za energetsko unijo, Maroš Šefčovič, ki je teden poprej obiskal tudi premierja Cerarja na ločenem obisku, je poudaril, da morajo Evropejci pogledati, kaj lahko naredijo skupaj pri podnebju, prometu in energetski učinkovitosti. Uvažamo 53 % energije, za kar zapravimo milijarde, trg je še vedno fragmentiran, prav tako nismo naredili vsega na področju podnebnih sprememb, je izpostavil in naštel nekaj zaskrbljujočih primerov: »Še nikoli nismo imeli toliko poplav, pa tudi neviht in tornadov v ZDA, ali pa suš v Afriki.« A komisar je optimističen, saj smo Evropejci po njegovem »dobri pri inovacijah in razvoju novih tehnologij«, pa čeprav potrebujemo precej več časa kot ZDA in Kitajska, da jih spravimo na trg.

Šefčovič je sicer na poti po EU, kjer predstavlja uresničevanje ciljev energetske unije – o tem bodo voditelji držav in vlad EU govorili decembra na vrhu v Bruslju. Pravi, da je imel priliko slišati celo vrsto pozitivnih zgodb: na Finskem denimo veliko vlagajo v čiste tehnologije, ki jih trg zahteva. »Celo mesto živi s tem, tudi otroke v vrtcu učijo o okolju in energetski učinkovitosti,« je dejal. Na Nizozemskem so se povezali z nevladnimi organizacijami in v Aziji odkupujejo izrabljene ribiške mreže zaradi najlona in ga potem uporabljajo pri zelo energetsko učinkoviti proizvodnji novih tepihov. Podobno sicer počnejo v ljubljanskem podjetju Julon, ki smo ga nedavno obiskali.

»Urbana mobilnost ima več vidikov, med drugim gre za zeleno prihodnost. In če 70 % Evropejcev živi v mestih, je treba najti primerne rešitve,« je dejal in dodal: »Mislim, da vsi sovražimo zastoje in izgubljanje časa v njih. To stane EU kar 100 milijard evrov letno.« Zato je treba bolje načrtovati promet v mestih z najnovejšimi tehnologijami. Kot pravi komisar, še nikoli ni bilo tako velike podpore javnosti, da naredimo mesta bolj zelena. Ljudje si želijo, da bodo mesta spet v rokah meščanov. »Ne želijo se toliko voziti, ampak želijo, da se jih prevaža. Verjamem, da bo vse več povpraševanja po novih rešitvah,« je dejal v luči dekarbonizacije in ciljev EU na tem področju.

Šefčovič je še poudaril, da Energetske unije ne moremo zgraditi v Bruslju, ampak v mestih po Evropi, tudi v Ljubljani. »Prihodnje leto, torej leta 2016, pa bomo preverili še, kako gre Ljubljani kot zeleni prestolnici Evrope.«