Ljubljana se kot zelena prestolnica Evrope uvršča na svetovni zemljevid trajnostnih mest, je na sredini novinarski konferenci ob vstopu v leto, v katerem Ljubljana nosi naziv Zelena prestolnica Evrope, poudaril župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković. Napovedal je, da ima mesto visoke cilje na področju trajnostnega razvoja, ki jih uresničuje skozi različne projekte, je pa Ljubljana tudi edino mesto v osrednji in jugovzhodni Evropi, ki je prejelo ta prestižni naziv.

»Ljubljana je zvezda na evropskem nebu, povsod nas vabijo, naj pridemo predstaviti primere dobrih praks, tujci pa se k nam hodijo učiti trajnostnega razvoja. Majhna Ljubljana prehiteva velika milijonska mesta,« je dejal Janković. Za celoletni program Ljubljane, Zelene prestolnice Evrope, je predvidenih 600.000 evrov proračunskih sredstev.

»Začeli smo že leta 2006, in sicer z namenom, da bi izboljšali kakovost bivanja v mestu ter povečali solidarnost,« je dejal Zoran Janković. Projektov, ki so zvrstili v tem letu in ki povečujejo trajnosten razvoj mesta, je veliko. Od zasaditve novih dreves, novih P+R površin na obrobjih mesta, mestnega kavalirja, ki razveseljuje predvsem starejše prebivalce in obiskovalce mestnega centra, projekta Bicikelj, ki je lani zabeležil več kot tri milijone voženj, odprtje Centra za ponovne uporabe, zasaditve mestnega sadovnjaka, čebelje poti pa do milijonskih projektov, kot je na primer Regijski center za ravnanje z odpadki na Barju, ki naj bi do 27. februarja združeval 37 občin. 

»Postavili smo si že cilje za leto 2035 in 2050. Tako smo na primer določili, da bo Ljubljana do leta 2035 brez odpadkov in da bomo do leta 2050 črni ogljik zmanjšali na ničlo. Ali nam bo uspelo, ne vem, vendar gremo pogumno po tej poti,« je dejal župan. 

Črni ogljik je produkt nepopolnega zgorevanja goriv, ki vsebujejo ogljik, in vpliva na zdravje. Njegov vpliv je primerljiv z vplivom ogljikovega dioksida in je drugi najpomembnejši povzročitelj segrevanja planeta. Eden od projektov, ki je del Zelene prestolnice, je tako tudi Let okoli sveta, v katerem bodo skupaj z Matevžem Lenarčičem in Grišo Močnikom, merili koncentracije črnega ogljika. Projekt se bo začel v Ljubljani in se razširil po svetu ter na ta način opozarjal na podnebne spremembe, je povedala Nataša Jazbinšek Sršen.

In zakaj je Ljubljana zelena prestolnica? Med drugim zato, ker ima 542 kvadratna metra zelenih površin na prebivalca, pijemo kakovostno, čisto vodo, imamo izjemno biotsko raznovrstnost in ker učinkovito odpravljamo tisto, kar v našem mestu ni bilo »zeleno«. Ogromen napredek je mesto naredilo tudi na področju prometa, kjer so ne le zaprli glavne mestne ulice za promet, ampak delajo tudi na okolju prijaznejšem javnem prevozu s 30 novimi avtobusi na stisnjen zemeljski plin.

So pa tudi vsakemu mesecu v tem letu določili tudi nosilno tematiko. Januarja bodo tako to odpadki, februarja lokalna samooskrba, marca odgovorno ravnanje z vodo, aprila kakovost zvočnega okolja, maja zelene površine, junija energetska učinkovitost, julija biodiverziteta in čebele, avgusta trajnostni turizem, septembra trajnostna mobilnost in skrb za kakovost zraka, oktobra les, novembra prilagajanje podnebnim spremembam in decembra eko-inovacije, zelena delovna mesta in trajnostno lokalno upravljanje. Podroben program dogodkov lahko najdete na njihovi novi spletni strani.