»Če si več kot 10 % evropskih gospodinjstev ne more privoščiti primernega ogrevanja svojega doma, potem moramo res nekaj narediti.« Tako je nedavno dejal evropski komisar za energetsko unijo Maroš Šefčovič, ko je govoril o energetski revščini v Evropi. Leta 2012 si denimo okoli 54 milijonov ni moglo primerno ogreti doma po dostopni ceni, težava pa je še toliko bolj pereča v državah članicah Srednje in JV Evrope. Ogromno gospodinjstev ostaja vsako leto brez elektrike.

Feng Liu, višji strokovni sodelavec za področje energije pri Svetovni banki, pri tem pravi, da gospodinjstva po zahodnem Balkanu v povprečju za energijo namenijo dobro desetino (10,5 odstotka) letnega proračuna, pri čemer se z energetsko revščino v Albaniji sooča 50 odstotkov prebivalstva, v Srbiji 45 odstotkov in v Črni gori 40 odstotkov. K temu lahko dodamo podatek Sveta evropskih energetskih regulatorjev (CEER), da so leta 2014 v Srbiji od elektrike odklopili 1746 gospodinjstev, na Kosovu 772.

Po drugi strani so samo lani v Nemčiji elektriko odklopili okoli 350.000 gospodinjstvom, je povedal Šefčovič. CEER je k temu dodal še okoli 250.000 odklopov v Franciji, kar okoli 400.000 v Grčiji, v Ukrajini okrog 12.000. Sicer pa je v letnem poročilu o stanju na trgu Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) objavila najbolj problematične države z najvišjim deležem odklopa elektrike in zemeljskega plina, in sicer je bila najbolj problematična Portugalska tako v letu 2013 kot 2014. Njen delež odklopov od elektrike je padel iz 6,7 leta 2013 na 5,6 v letu 2014, na drugem mestu z okoli 4 % sledi Italija. Leta 2014 so imele visok delež tudi Malta, Španija, Poljska.

V Sloveniji je bilo po podatkih Agencije za energijo lani skupaj 7214 odklopov. Pri 6999 primerih odklopov je prišlo zaradi zahteve dobavitelja, v 215 primerih pa zaradi neplačevanja omrežnine. Običajno ponovni priklop odjemalca izvedejo še isti ali naslednji delovni dan po odpravi vseh razlogov za odklop s strani odjemalca in po plačilu vseh nastalih stroškov. Sicer pa energetski zakon (EZ-1) elektrooperaterju veleva, da mora odklopljenega uporabnika ponovno priklopiti na sistem v roku treh dni po plačilu stroškov odklopa in ponovnega priklopa.

Odklopi elektrike v Sloveniji:

• 2015: število vseh odklopov 7214 (od tega gospodinjstva 6999),
• 2014: število vseh odklopov 10.065 (od tega gospodinjstva 7926),
• 2013: število vseh odklopov 9052 (od tega gospodinjstva 6877),
• 2012: število vseh odklopov 8786 (od tega gospodinjstva 6577),
• 2011: število vseh odklopov 10.793 (od tega gospodinjstva 8037).

Vlade se s cenovno dostopnostjo pogosto spopadejo tako, da cene energije določijo pod ravnjo pokritja stroškov, predvsem za gospodinjstva. Toda ta praksa, pravi Feng Liu, ne odpravlja energetske revščine in pravzaprav ustvarja negativno spiralo padajoče kakovosti storitev, slabo vzdrževanih elektrarn in neučinkovitih sistemov.

Energetska revščina, pogosto opredeljena kot stanje, kjer posamezniki ali gospodinjstva ne morejo ustrezno ogrevati doma ali si zagotoviti drugih potrebnih energetskih storitev v svojih domovih po dostopnih cenah, je problem v številnih državah članicah. To je zaradi naraščajočih cen energije, recesijskih vplivov na nacionalna in regionalna gospodarstva in tudi zaradi slabih energetsko učinkovitih hiš. Anketa EU o dohodkih in življenjskih pogojih (EU-SILC) ocenjuje, da leta 2012 okoli 54 milijonov evropskih državljanov (10,8 % prebivalstva EU) ni moglo primerno ogrevati svojega doma, podobne so številke v zvezi z zamudo pri plačilih računov ali glede slabih stanovanjskih razmer. Še posebej v Srednji in Vzhodni Evropi je energetska revščina občutna zaradi naraščajočih cen energije, nizkih dohodkov in slabih hiš, ki niso energetsko učinkovite.

Komisar Šefčovič priznava, da je drago obnoviti hišo ali kupiti energijsko učinkovito napravo. »Zato moramo zagotoviti, da politike energetske učinkovitosti pomagajo tudi tistim, ki imajo finančne težave, pa naj bo to zaradi pomanjkanja sredstev ali težav, da bi dobili posojilo.« Pregled dveh direktiv - o energetski učinkovitosti ter energetski učinkovitost stavb –, kar naj bi naredili letos, je po njegovem priložnost za nove ideje in pobude, da se v teh zakonodajnih besedilih pregleda, »kaj vpliva na energetsko revne potrošnike in kaj lahko storimo za njih«.

EU že ima nekaj določb o odklopih od energije v direktivah o trgu. Sedemnajst držav članic že ima nekatere omejitve pri odklopih od energije zaradi neplačila, vendar to pomeni, da 11 držav članic tega nima. »Mislim, da lahko naredimo več. Ne želim prepovedati odklopov. Energija ima svojo ceno, in delamo na zasnovi, ki bi zagotovila pravilne cenovne signale za bolj učinkovito rabo energije, za uporabo čistejše energije in da bi bilo vlaganje v energetskem sektorju privlačno. Toda: morda lahko vzpostavimo še nekaj varoval, preden je nekdo izključen. Nihče ne želi, da bi sedel v temi ali v hladnem stanovanju ali hiši,« je še ne tako dolgo nazaj dejal Šefčovič in dodal, da ne želi predpisati posebne rešitve – ta ne bi niti delovala v Evropi z 28-imi zelo različnimi državami.

Poleg vprašanja odklopa obstaja še veliko mehanizmov, ki jih EU lahko uporabi za zmanjšanje energetske revščine. Ti vključujejo krepitev zmožnosti potrošnikov, torej da bi bili njihovi računi jasnejši in preklapljanje lažje; zagotovitev konkurenčnega in dobro delujočega notranjega energetskega trga; izboljšanje učinkovitosti stanovanjskih hiš preko finančnih vzvodov (pobudo »Pametne finance za pametne stavbe« za naložbe v energetsko učinkovitost stavb za manjše projekte v mestih in regijah bi lahko uporabili tudi za izmenjavo najboljših praks v Evropi); zagotovitev, da države članice spoštujejo svoje obveznosti za zaščito ranljivih potrošnikov, če naštejemo le nekatere najbolj očitne.