Skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki v prihodnje stavi tako na obnovljive vire iz sonca, vetra in vode kot tudi na geotermalno energijo, kogeneracijo na biomaso in vodik, ima ambiciozne načrte tudi na področju izgradnje hranilnikov energije s poudarkom na črpalnih hidroelektrarnah (ČHE). Le tako se bo namreč mogoče v prihodnje zaščititi pred vse pogostejšimi negativnimi cenami električne energije, je ob podpisu dogovora o postavitvi sončnih elektrarn zmogljivosti 20 MW ob primorski avtocesti in vipavski hitri cesti poudaril generalni direktor HSE Tomaž Štokelj.

»Imamo zelo ambiciozne načrte glede izgradnje novih črpalnih hidroelektrarn,« je dejal Štokelj. »Le s pravo kombinacijo črpalnih hidroelektrarn, baterijskih hranilnikov in sončnih elektrarn lahko dosežemo, da je razmerje cen pravo in omogoča investicije,« je dodal v zvezi z vedno pogostejšimi negativnimi cenami elektrike zaradi presežne proizvodnje iz obnovljivih virov energije. 

Razvijajo pa tudi storitve za odjemalce, »da bodo ti dobili aktivno vlogo in možnost soinvestiranja v naše OVE projekte ter s tem elektriko po konkurenčni ceni«, je omenil Štokelj.

Pri uresničevanju zastavljenih ciljev pa bo velikega pomena tudi uspešno in stabilno poslovanje skupine HSE v prvi polovici leta, je še poudaril.

Če ne bo večjih pretresov v drugi polovici leta, si v skupini za letos tako obetajo tudi enega najboljših poslovnih rezultatov v njihovi zgodovini. Proizvodnja v termoelektrarnah in hidroelektrarnah skupine je namreč doslej 8 odstotkov nad planom, je še povedal Štokelj.

 
Dobro poslovanje letos jim je tako omogočilo, da so prvih 100 milijonov evrov državnega posojila že vrnili, nadaljnjih 100 milijonov evrov bodo vrnili septembra ali oktobra, preostalih 42 milijonov pa do konca leta, je dodal Štokelj. Lansko leto so medtem zaključili z več kot 270 milijoni evrov izgube.

V družbi Soške elektrarne Nova Gorica (SENG), ki je del skupine HSE, se tako dogovarjajo o gradnji še ene črpalne hidroelektrarne Plužna na Bovškem, ki bi bila primerna tudi za potrebe zasneževanja smučišča na Kaninu, je ob podpisu dogovora med družbo SENG in Družbo za avtoceste Republike Slovenije (DARS) o izvedbi projekta sončnih elektrarn ob primorski avtocesti in vipavski hitri cesti pojasnil generalni direktor SENG Mitja Gorjan. Gre pa pri tem po njegovih besedah za dolgoročen in investicijsko zahteven projekt.

Med konkretnimi in najrealnejšimi razvojnimi projekti je izpostavil omenjeno izgradnjo sončnih elektrarn ob primorskem kraku avtocestnega križa, pri čemer bodo izkoristili degradirane površine v lasti DARS-a, kot so nekdanja odlagališča gradbenih odpadkov in različni izkopi, predvsem v okolici Dekanov, Razdrtega, Vipave in Vrtojbe. Te lokacije omogočajo izgradnjo za približno 20 MW sončnih elektrarn, družba SENG pa bo po Gorjanovih besedah v te elektrarne vložila od 20 do 25 milijonov evrov, zemljišča bo dal DARS družbi SENG v odplačljivo služnost.

K hitrejšemu umeščanju sončnih elektrarn na degradirana zemljišča pa naj bi pripomogel nedavno sprejeti zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Gorjan je prepričan, da bo novi zakon postopke skrajšal za nekaj let, saj se nanaša na površine, ki so bile prej z državnimi prostorskimi načrti urejene za druge namene.

 
»Govorimo o območjih, za katere so bili že izdelani državni prostorski načrti, torej so bile že izvedene vse presoje vplivov na okolje,« je pojasnil in dodal, da bodo s posebnim elaboratom, ki ga predpisuje sam zakon, znova preverili te okvire prostorskih načrtovalcev in dali projekt v javno obravnavo, je pojasnil in dodal, da bodo med prvimi, ki bodo preizkusili delovanje novo sprejeta zakona v praksi.

 
Podpis dogovora o izgradnji sončnih elektrarn z DARS-om se sicer nanaša le na primorski del, bodo pa tudi druge družbe v skupini HSE na podoben način podpisovale pogodbe za ostale avtocestne krake, je še napovedal Gorjan in dodal, da so ministru za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki je bil prav tako prisoten na delovnem sestanku, predstavili »določene potencialne lokacije za umeščanje vetrnih elektrarn«, a podrobnosti ni razkril.

 
Družba SENG pa bo letos začela tudi z »vsemi operativnimi aktivnostmi za izgradnjo sončne elektrarne Kanalski vrh razreda do 10 MW«, je dejal Gorjan. Investicija je ocenjena na približno 8 milijonov evrov, fotovoltaične panele pa bodo namestili na površine v okolici akumulacijskega jezera, ki je nastalo v sklopu gradnje ČHE Avče, in so v lasti družbe, je še pojasnil.

Tudi DARS si prizadeva za izrabo obnovljivih virov energije, je ob podpisu poudaril član uprave DARS-a Andrej Ribič. Tako so že podpisani nekateri dogovori o izgradnji manjših sončnih elektrarn na bivših cestninskih postajah in avtocestnih bazah, cilj družbe pa je, da bi v dveh desetletjih postali z elektriko samozadostni. V družbi so v teku tudi projekti za zmanjšanje rabe energije, kot je zamenjava obstoječih svetil z LED v tunelih, je še povedal.

 
Preučujejo pa tudi umeščanje sončnih elektrarn na protihrupne ograje, kar prav tako omogoča nov zakon o uvajanju OVE v prostor. »Tudi to je v preučevanju in upam, da tudi kmalu v realizaciji. Tukaj imamo veliko potenciala za sončne elektrarne,« je poudaril Ribič.

 
»Poraba električne energije se iz leta v leto povečuje, medtem ko slovenska samozadostnost že tretje leto zapored pada, tudi zato Slovenija potrebuje intenzivnejša vlaganja v obnovljive vire energije (OVE),« je na novinarski konferenci poudaril minister Bojan Kumer in pozdravil tudi podpis dogovora o sodelovanju dveh podjetij v državni lasti pri trajnostnem prehodu Slovenije.