Evropska komisija je pred kratkim predstavila merila za dodelitev trajnostne oznake hidroelektrarnam v okviru zelene taksonomije EU, medtem ko je odločitev glede plina in jedrske energije preložila na kasneje.

Na kocki je predvsem prednostni dostop do financiranja, saj se zasebni vlagatelji in javni organi vse bolj zanimajo za nizkoogljične in z obnovljivimi viri povezane projekte, ki naj bi prispevali k dosegi evropskega cilja neto ničelnih emisij do leta 2050.

Elektrarne (izključujoč jedrske objekte) bi bile tako za potrditev občutnega prispevka k blažitvi podnebnih sprememb v večini primerov dolžne prikazati nižje emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu od 100g CO2/kWh.

Nižjo stopnjo emisij od 100g CO2/kWh bi morale med drugim prikazati tudi hidroelektrarne z akumulacijskim jezerom in gostoto moči pod 5 W/m2.

Pretočnim hidroelektrarnam brez akumulacijskega jezera oz. elektrarnam z gostoto moči nad 5 W/m2 tega ne bi bilo treba prikazovati, je zapisala Komisija.
Taksonomija vključuje tudi merila za opredelitev, kdaj določene dejavnosti »povzročajo bistveno škodo«.

Obstoječe hidroelektrarne bi bile tako na primer dolžne prikazati, da so izvedle vse tehnične in izvedljive ukrepe za zmanjšanje učinka na lokalne reke in selitev rib.

To, da se elektrarno po taksonomiji EU prepozna kot trajnostno, lahko proizvajalcem v hidroproizvodnji olajša pridobivanje sredstev za nadgradnje ali širitve elektrarn, saj se vlagatelji vse bolj odločajo za trajnostne projekte.

Hidroproizvodnja predstavlja več kot 90 odstotkov norveške proizvodnje električne energije in okoli 40 odstotkov švedske.

Komisija se mora v prihodnje odločiti še, kako bo obravnavala jedrsko energijo, ki je sicer nizkoogljična, medtem ko so mnenja glede njenih širših učinkov na okolje zaradi jedrskih odpadkov po EU deljena.

Svoja stališča naj bi do konca junija podala dva odbora za jedrsko energijo in okoljska vprašanja, ki bosta proučila prejšnji mesec podane ugotovitve znanstvenih svetovalcev Komisije, da je jedrska proizvodnja trajnostna dejavnost, ki ne povzroča bistvene škode.

Jedrsko energijo bi tako lahko še letos vključili v posodobljeno taksonomijo, odvisno od tega, kako se bo Komisija odzvala na ta stališča, je pojasnil uradnik EU.
Komisija je obenem sporočila, da bo v posodobljeno taksonomijo – če bo dokazana skladnost z omejitvenimi merili – kot prehodna dejavnost vključen tudi zemeljski plin, skupaj s pripadajočimi tehnologijami.

Prag 100 g CO2/kWh emisij na primer izključuje standardne premogovne in plinske elektrarne.

V predhodnih osnutkih taksonomije, ki so pricurljali v javnost, je neposredna zamenjava elektrarne za soproizvodnjo toplote in električne energije na premog ali kurilno olje ali sistema daljinskega ogrevanja z različico, ki jo poganja plin, pod nekaterimi pogoji veljala za trajnostno, kar predstavlja odstopanje od praga 100 g CO2/kWh.

Komisija zdaj razmišlja o tem, da bi kasneje v letu predlagala še ločeno uredbo EU, ki bi pokrivala dejavnosti razogličenja, ki ne izpolnjujejo strogih izločitvenih meril v okviru taksonomije, a vladam držav EU pomagajo pri prehodu s premoga in kurilnega olja na obnovljive vire.

Ta predlog bi morala, da bi lahko postal zavezujoč, podpreti tako Evropski parlament kot Svet EU, ki zastopa nacionalne vlade.

Parlament in Svet morata temeljito pregledati tudi pred kratkim sprejeto taksonomijo EU. Če v dveh mesecih ne podata uradnega ugovora, lahko postane pravno obvezujoča in stopi v veljavo s 1. januarjem.