Evropski komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete je države članice Unije po poročanju Montela v začetku decembra pozval, naj ne omilijo predloga o omejevanju onesnaževanja iz premogovnih elektrarn. »Poskrbeti moramo, da ne bomo delovali v nasprotju z našo splošno usmeritvijo v čisto energijo,« je poudaril Cañete v videonagovoru, ki ga je objavil na Twitterju.

»Biti moramo dosledni. Ne moremo s subvencijami spodbujati gradnje novih elektrarn na fosilna goriva, pri katerih izpusti presegajo 550 gramov CO₂ na kilovatno uro. Na ta način bi se lahko države članice ujele v odvisnost od tehnologij, ki niso v skladu s cilji o razogljičenju. Mehanizmov zmogljivosti ne smemo izrabljati za prikrito subvencioniranje fosilnih goriv, ki močno onesnažujejo okolje,« je po Twitterju sporočil Cañete.

Okoljska organizacija Climate Action Network (CAN) Europe je medtem v torek opozorila, da je estonsko predsedstvo Unije »predlagalo spremembe, ki odpravljajo prag intenzivnosti izpustov ogljika za obstoječe premogovne elektrarne, s tem pa v novih pravilih evropskega elektroenergetskega trga odprlo vrata obsežnemu subvencioniranju premoga«. Tudi Cañeteju se zdi taka rešitev v primerjavi s prvotnim predlogom Komisije neustrezna, poroča Montel.

Kot pojasnjujejo v CAN Europe, predlagane spremembe pomenijo, da bi tudi obstoječe premogovne elektrarne lahko prejemale plačilo za zmogljivost (javna sredstva za nadaljnjo razpoložljivost).

»S to spremembo bi lahko petini vseh evropskih elektrarn na premog podaljšali življenjsko dobo s 40 let na 50 ali celo 60, in to v času prizadevanj, da bi vse take elektrarne zaprli najpozneje do leta 2030,« so poudarili v CAN Europe.

»Estonsko predsedstvo si prizadeva občutno omiliti pravila, ki so ključnega pomena za mirno opustitev premoga v elektroenergetiki. Če mu uspe, bo s tem obsodilo evropske državljane na dodatne škodljive učinke onesnaženega zraka na zdravje, poleg tega pa skozi okno zmetalo več milijard davkoplačevalskih evrov. Dopuščanje subvencioniranja negospodarnih premogovnih elektrarn, ki bi jih bilo treba do leta 2030 zapreti, je alarmantno samouničevalno početje,« je dejala Kathrin Gutmann, vodja kampanje Evropa brez premoga.