Pogajalci EU so v okviru neformalnega soglasja o osnutku podnebnega zakona EU dosegli začasni dogovor o novem cilju zmanjšanja emisij CO2 za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 glede na ravni iz leta 1990.
Soglasje, ki ga morata zdaj uradno potrditi še Evropski parlament in Svet EU, ki zastopa nacionalne vlade, Evropski komisiji omogoča predložitev zakonodaje EU za dosego minimalnega 55-odstotnega zmanjšanja, ki je predvidena za junij.
Pogajalci so se strinjali, da morajo vlade držav EU dati prednost dejanskemu zmanjšanju emisij in se ne zanašati na odstranjevanje CO2 s ponori ogljika, kot so gozdovi, in na njihove prispevke k skupnemu neto cilju.
Pogajalci so v končnem delu soglasja prispevek ponorov ogljika omejili na 225 milijonov ton ekvivalenta CO2.
Parlament si je močno prizadeval za to, da bi se vlade EU nehale prekomerno zanašati na ponore ogljika, saj bi lahko cilj neto minimalnega 55-odstotnega zmanjšanja, ki ga je predlagala Komisija in ki ga je skupaj z voditelji držav EU podprl tudi Svet, ob upoštevanju odvzemov ogljika dejansko pomenil le 53-odstotno dejansko zmanjšanje.
Parlament se je sicer zavzemal za to, da se trenutni cilj 40-odstotnega zmanjšanja dvigne na 60 odstotkov (v obeh primerih brez odvzemov ogljika).
Soglasje vključuje tudi cilj neto ničelnih emisij v EU do leta 2050, ki so ga ves čas pogajanj podpirale vse strani.
Ta cilj bo usmerjal energetsko in podnebno politiko EU naslednjih 30 let, kar se bo začelo z junijem, ko bo Komisija podala predloge za sveženj 'Fit for 55'.
To bo vključevalo tudi spremembe sistema za trgovanje z emisijami (EU ETS), direktive o obnovljivi energiji, energetski učinkovitosti in obdavčitvi energije ter novi predlog za mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah.
Pogajalci so se obenem dogovorili, da bo Komisija v šestih mesecih po prvem globalnem pregledu napredka v okviru pariškega dogovora, ki je predviden za leto 2023, »po potrebi« predlagala še cilj za zmanjšanje emisij CO2 do leta 2040.
Komisija naj bi istočasno objavila tudi predvideni okvirni »proračun« za emisije toplogrednih plinov za obdobje 2030–2050.
Pri proračunu gre za izračun skupnih preostalih emisij, ki si jih EU še lahko privošči in še vedno doseže cilj za leto 2050, z ločenimi informacijami glede emisij in odvzemov.
Pogajalci so se dogovorili tudi glede okvirnega cilja, ki se nanaša na prizadevanje EU za dosego negativnih emisij po letu 2050, za kar se je zavzemal Parlament.
Preden lahko to soglasje postane zavezujoč predpis, ga morata uradno potrditi še Parlament in Svet, kar lahko traja več mesecev in pri čemer gre praviloma za formalnost.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki