Energetski trgi EU morajo čim prej razviti vire prožnosti, ki ne temeljijo na proizvodnji energije iz fosilnih goriv, sta v skupnem poročilu zapisali Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) in Evropska agencija za okolje (EEA).

Agenciji ugotavljata, da bodo morali energetski trgi v EU do leta 2030 dvakrat povečati svojo prožnost, če bodo želeli slediti pospešeni rasti obnovljivih virov, predvsem nestanovitnih vetrnih in sončnih elektrarn.

Delež nestalnih obnovljivih virov v energetski mešanici EU se je s 6 odstotkov leta 2010 do lani povečal na 22 odstotkov, leta 2030 pa naj bi dosegel 49 odstotkov, navajata v poročilu.

S tem bi se dnevne potrebe po prožnosti do leta 2030 povečale s sedanjih 153 TWh na 362 TWh, dodajata.

»Če hočemo v sistemu ohraniti ravnovesje, se morata na spreminjajoče razmere odzvati tako povpraševanje kot ponudba, še posebej kadar je spreminjajoča se proizvodnja sončnih in vetrnih elektrarn prenizka (ali previsoka) glede na povpraševanje,« sta navedli agenciji.

Dodali sta, da se trenutno večino povpraševanja po prožnosti v EU pokriva s proizvodnjo na osnovi fosilnih virov, kar pa je treba spremeniti, če želimo doseči zastavljene cilje glede zmanjšanja izpustov CO₂, in med glavnimi orodji omenili prilagajanje odjema, shranjevanje in večjo medomrežno povezanost.

Potencial za uporabo tržnih mehanizmov, ki bi odjemalcem pomagali hitro zmanjšati ali povečati povpraševanje v skladu s tržnimi signali, je velik, a še vedno obstajajo številne pravne, tehnične, ekonomske in informacijske ovire za izvajanje takšnih ukrepov, sta zaključili.