Energetski ministri EU so sredi septembra sklenili dogovor o nadaljevanju raziskav in investicij v proizvodnjo in izkoriščanje vodika in z njim povezanih naprednih tehnologij za namene zmanjševanja emisij ogljika za 40 odstotkov do leta 2030, je na svoji spletni strani naznanilo avstrijsko predsedstvo Sveta EU.

Neobvezujoča pobuda za vodik (Hydrogen Initiative), ki jo podpira 25 držav članic EU, poziva vlade k okrepitvi sodelovanja pri raziskavah, ki se osredotočajo na potencialne možnosti izkoriščanja vodika pri shranjevanju energije, prometu, oskrbi z električno energijo in ogrevanju.

»Zeleni vodik ima velik potencial za razogljičevanje evropskega gospodarstva. Komisija torej toplo pozdravlja pobudo za vodik, ki bo še dodatno izkoristila evropsko vnemo na področju inovacij,« je dejal Evropski komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete.

»Velik izziv bo tudi ugotoviti, kako obnovljivo energijo izkoriščati takrat, ko sonce ne sije, ko je vodostaj nizek in ko veter ne piha. Rešitve na področju shranjevanja energije so torej ključnega pomena, če si želimo zagotoviti energetsko rezervo ter skladiščenje v primeru presežne proizvodnje,« je dejala avstrijska energetska ministrica Elisabeth Köstinger.

Kot je dodala, bi lahko obnovljivi vodik v prihodnje igral pomembno vlogo na tem področju. Vodik namreč po njenem mnenju ne predstavlja le potencialnega v prihodnost usmerjenega pristopa k shranjevanju energije, temveč bi ga lahko uporabili tudi kot gorivo za vozila ter s tem zmanjšali vlogo fosilnih virov pri mobilnosti.

»S pobudo za vodik želimo jasno izraziti podporo obnovljivemu vodiku in pozvati k vseevropskemu sodelovanju,« je dejala Köstingerjeva.

Kot pravijo pobudniki, lahko »pospešitev zgodnje implementacije in širše uporabe trajnostnih tehnologij na področju vodika prispeva h gospodarski konkurenčnosti celotne energetske unije«.

Dokument, ki so ga energetski ministri potrdili na neformalnem sestanku v avstrijskem Linzu, navaja, da ponuja obnovljivi vodik »nove priložnosti za povečanje energetske varnosti in zmanjšanje odvisnosti energetske unije od uvoza fosilnih goriv«.