»Čeprav je električna energija seveda nujna za prodor električnih vozil, je zelo malo verjetno, da bi predstavljala oviro pri tem prodoru. Do tega bi lahko prišlo zgolj v primeru slabo zasnovanih in uveljavljenih politik in predpisov,« kaže dokument z naslovom Električna vozila in elektrika, ki ga je nedavno objavil Oxfordski inštitut za energetske študije (OIES).

Po navedbah avtorjev analize električna vozila ponujajo pomemben vir fleksibilnosti, predvsem za vključevanje čedalje večjih količin spremenljive energije iz obnovljivih virov v omrežje. »Obstaja pa tveganje, da do vlaganja v elektroenergetiko zaradi strahu pred nasedlimi naložbami sploh ne bo prišlo, predvsem pri polnilni infrastrukturi. Zato bi morale vlade nuditi smernice glede narave polnilne infrastrukture – če tega ne storijo, bi utegnile odvrniti vlagatelje in upočasniti prodor baterijskih električnih vozil.«

Do razmaha električnih vozil bo glede na študijo brez dvoma prišlo, je pa veliko negotovosti glede tega, kako hitro se bodo spremembe vrstile po različnih koncih sveta in kakšni so obeti za različne tehnologije električnih vozil.

Kot so zapisali sodelavci inštituta OIES, številni dejavniki zdaj govorijo v prid temu, da se bodo električna vozila izognila vezanosti na eno tehnologijo, kakršna je značilna za vozila z motorjem z notranjim izgorevanjem. Med njimi so predvsem čedalje strožji nadzor izpustov; politike, ki podpirajo razogljičenje; naraščajoče investicije in stroški poslovanja pri tehnologiji motorjev z notranjim izgorevanjem; politike, ki ščitijo lokalno okolje in javno zdravje; tehnološki in stroškovni preboji pri električnih vozilih; čedalje večja privlačnost električnih vozil v smislu dometa (razdalje) in števila modelov; zaveza večjih proizvajalcev, da razširijo svojo ponudbo električnih vozil in uveljavijo nove poslovne modele ter tako povečajo poprodajne prihodke, ki jih prinašajo povezani uporabniki.

»S temi dejavniki je laže pojasniti, zakaj napovedi o razmahu električnih vozil postajajo čedalje ambicioznejše. Po drugi strani bi lahko različni politični pomisleki (predvsem glede obremenjenosti infrastrukture in družbene enakosti), konkurenca s strani drugih tehnologij prevoznih sredstev ter spreminjajoče se izbire potrošnikov omejili rast števila električnih vozil,« so zapisali v OIES in dodali, da bi morala v luči povedanega podporo javnih politik prejeti samovozeča električna vozila v skupni rabi (SAEV), saj zmanjšujejo obremenjenost, znižujejo stroške električnih vozil in podpirajo družbeno enakost. »Po tem modelu bi se število električnih vozil na cesti predvidoma zmanjšalo, povprečna razdalja, ki jo prevozi električno vozilo, (in količina porabljene električne energije) bi se povečala, razmah električnih vozil pa pospešil,« je zapisano v dokumentu.

Bodo elektroenergetska omrežja in proizvodnja elektrike lahko sledila razmahu električnih vozil? »V Evropi elektroenergetski sistem ne bi smel predstavljati ovire, saj investicijske potrebe ne odstopajo bistveno od preteklih norm, v nekaterih primerih pa velike investicije niti ne bodo potrebne,« trdijo avtorji študije. »Poleg tega bo s prodorom električnih vozil elektroenergetski sistem pridobil tudi fleksibilnost, kar bo omogočilo vključevanje spremenljive energije iz obnovljivih virov v omrežje, zato bodo vlade tovrstno vlaganje hotele podpirati. Nekaj nejasnosti pa še ostaja glede višine investicijskih stroškov, ki bodo odvisni predvsem od izbire polnilne infrastrukture in obsega obstoječih omrežnih zmogljivosti. V primeru odsotnosti vladnih smernic obstaja tudi tveganje, da do vlaganja v elektroenergetiko zaradi strahu pred nasedlimi naložbami sploh ne bo prišlo,« je zapisano v študiji.

Elektrika ni glavna gonilna sila prodora električnih vozil. Kot menijo v OIES, so pomembnejši dejavniki cilji javnih politik, družbene spremembe, konkurenčni stroški alternativ in tehnologije. »Poleg tega niti še ni jasno, kako natančno bo prodor električnih vozil vplival na elektroenergetiko, predvsem ker je to odvisno od vedenja potrošnikov in narave polnilne infrastrukture, o katerih v večini držav še ni veliko znanega,« pojasnjujejo avtorji študije.

Po njihovih besedah v Evropi odpravo obstoječih fiskalnih, regulativih in tržnih ovir za prodor električnih vozil podpirajo ekonomski argumenti. »Celo vlade, ki si aktivno ne prizadevajo za spodbujanje rabe električnih vozil, bi te ovire morale odstraniti, ker to predstavlja dobro regulativno prakso. Poleg tega bi morale začeti obdavčevanje in uvajati druge mehanizme, s katerimi bi naslovile okoljske zunanje učinke in obremenjenost infrastrukture, pa naj gre za vozila z motorjem z notranjim izgorevanjem, električna ali katera koli druga vozila,« so zapisali in dodali, da imajo vlade, ki želijo narediti več za podporo električnih vozil, na izbiro številne različne instrumente.

Prodor električnih vozil v državah v razvoju je po besedah avtorjev študije zelo težko napovedati. »Preprosto je preveč neznank in različnih okoliščin, da bi lahko posploševali. Toda ključnega pomena bo vloga, ki jo bo igrala javna politika, ob njej pa tudi stroški. Največ baterijskih električnih vozil je trenutno na Kitajskem; to je odraz obsežnih subvencij, ki pa se bodo z upadom stroškov električnih vozil skrčile,« navaja študija. Pomen javne politike je še očitnejši v Indiji, ki je naznanila namero o popolni elektrifikaciji prometa do 2030, nato pa v letošnjem letu sporočila, da bo cilj do tega leta bliže 30 odstotkom.

Po mnenju OIES je zelo verjetno, da bodo Kitajska in morda še druge države v vzponu izdelovale električna vozila za lastni trg in v čedalje večji meri tudi za izvoz. Kitajska je po številu baterijskih električnih vozil že vodilna in številni kitajski proizvajalci opreme so že objavili svoje ambiciozne načrte o povečanju proizvodnje električnih vozil.

»Če bodo električna vozila sledila modelu opreme za naprave, ki proizvajajo energijo iz OVE, lahko pričakujemo občutno znižanje stroškov električnih vozil in pospešen globalni prodor,« so zapisali avtorji študije in dodali, da lahko v splošnem z globalnim razmahom pričakujemo, da bodo različna podjetja – denimo iz energetike – razvila nove poslovne modele z namenom nudenja storitev povezanim uporabnikom električnih vozil.

»To bi prav lahko pomenilo, da bo imel prodor električnih vozil bolj prelomen učinek, kot številni pričakujejo; morda bo ta celo primerljiv z učinkom energije iz obnovljivih virov, ki je v energetiki povzročila revolucijo. Res je, da je hiter prodor električnih vozil teže doseči kot prodor OVE, saj je bil slednji v veliki meri vladna odločitev, prodor električnih vozil pa zahteva odločitev državljanov,« so zapisali na OIES.

Poleg tega prodor električnih vozil pogojujejo ali omejujejo številni družbeni, tehnološki in politični izzivi. Toda ko se okoljski izzivi povečujejo, relativni stroški električnih vozil zmanjšujejo, obenem pa razvijajo novi poslovni modeli, bi utegnili doseči prelomnico, po kateri bodo vozila z motorjem z notranjim izgorevanjem po hitrem postopku prepustila prostor električnim vozilom.