Čeprav so natančni izračuni posledic mrežne integracije 200.000 električnih vozil na elektrodistribucijsko omrežje še v pripravi, prve ocene kažejo, da bi to lahko povečalo distribucijski odjem električne energije do približno 4 %, distribucijsko konično moč pa do 44 %, opozarjajo na gospodarskem interesnem združenju distribucije električne energije (GIZ DEE). Zlasti slednje bi za elektrodistribucijski sistem predstavljalo zelo resen izziv, so prepričani.

Predsedniki uprav petih elektrodistribucijskih družb so pred kratkim na deveti redni seji skupščine GIZ distribucije v Kranju obravnavali pomen ustrezno dimenzioniranega in razvitega elektroenergetskega omrežja, ki je po njihovi oceni prepogosto spregledan, vendar je ključen element za uresničitev vladne strategije na področju alternativnih goriv v prometu. Ta namreč predvideva, da bo leta 2030 pri nas 200.000 električnih avtomobilov.

Velik uspeh elektrodistribucijskih podjetij je, da so pred kratkim prejela 12,5 milijona evrov kohezijskih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje opreme naprednega merilnega sistema ter programske in strojne opreme v merilnem centru. »Napredni merilni sistemi predstavljajo skupek sistemskih števcev električne energije, pripadajoče informacijsko-komunikacijske infrastrukture in varovanje le-teh, elektronsko izmenjavo podatkov in konceptualne spremembe upravljanja oziroma obvladovanja del na merilnih mestih. Poleg tega omogočajo merjenje električne energije, daljinsko odčitavanje podatkov in upravljanje podatkov o rabi električne energije za namene obračuna, spremljanja kakovosti oskrbe ter obratovanja in načrtovanja distribucijskih omrežij,« pravijo elektrodistributerji.

Na seji so predstavili tudi potrebne ukrepe pri uvajanju naprednih merilnih sistemov, da bodo ti lahko sledili novi splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov.

Predstavniki elektrodistribucij so opozorili, da je vlada v strategiji na področju alternativnih goriv v prometu zapisala, da moramo, če želimo do leta 2030 doseči cilje na področju alternativnih goriv, poleg ukrepov za izboljšanje javnega potniškega prometa zagotoviti tudi, da bo med osebnimi vozili vsaj 17 % električnih vozil oziroma priključnih hibridov (200.000 vozil), oziroma 12 % električnih lahkih tovornih vozil (11.000 vozil).

Ocenjujejo, da bi to lahko povečalo distribucijski odjem električne energije do približno 4 %, distribucijsko konično moč pa do 44 %. »Zlasti slednje bi za elektrodistribucijski sistem predstavljalo zelo resen izziv. Ob naraščanju števila toplotnih črpalk in klimatskih naprav, katerim smo že priča, in električnih vozil, čemur bomo priča v kratkem, se je potrebno zavedati pomena elektrodistribucijskega omrežja, na katerega so in bodo priključeni ti odjemniki. S tega vidika je ključnega pomena čvrstost in propustnost omrežja ter razpoložljiva moč in energija,« so opozorili distributerji električne energije.

Obravnavali so tudi zakon o kritični infrastrukturi in vključenost elektrodistribucijskih podjetij v njem.