Državni zbor je 25. maja soglasno s 53 glasovi potrdil zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu. Poleg vzpostavitve goste javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, zakon predvideva tudi povečanje deleža vozil na alternativna goriva.

Ker je zeleni prehod eden od temeljnih izzivov prometnega sektorja, potrebuje Slovenija celovito zakonodajo, ki bo sistematično uredila področje vzpostavljanja infrastrukture za alternativna goriva in uvedla mehanizme za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu, je v torek v državnem zboru povedala državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Tina Seršen.

Sedaj veljavna uredba o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu po njenih besedah »ne daje zadostnega pravnega okvira za doseganje okrepljenih ciljev, ki jih bo prinesla nova evropska uredba AFI«.

Ključni cilji zakona so tako vzpostavitev goste in kakovostne javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu ter povečanje deleža vozil na alternativna goriva.

Za mrežo polnilnic bo glede na besedilo zakona skrbela gospodarska javna služba, in sicer Eles, ki bo zagotavljal priključne zmogljivosti in podporno infrastrukturo na hitrih polnilnicah ob glavnih prometnicah.

Po pojasnilu Seršenove uvaja predloga zakona tudi namenski vir za sofinanciranje ukrepov prehoda na alternativna goriva in vzpostavlja center za spodbude, ki bo skrbel za dodeljevanje spodbud. 

Z viri, ki so na voljo, »bomo okrepili spodbude in s tem dostopnost e-vozil za povprečnega državljana«, je še povedala Seršenova in dodala, da bodo spodbudili tudi prehod javnega potniškega prometa na vozila brez izpustov, kot tudi postopen prehod težkega tovornega prometa na brezemisijsko mobilnost.

Zakon pa ureja tudi druga vprašanja, kot so na primer tehnični predpisi za polnilno in oskrbovalno infrastrukturo, obveze upravljavcev polnilne in oskrbovalne infrastrukture, registracijo in zbiranje podatkov o polnilnicah, digitalno platformo za spodbujanje investicij; ureja pa tudi medsektorsko sodelovanje prometa in energije.

Seršenova je v torek v državnem zboru zagotovila, da »zakon ne prinaša novih dajatev za ljudi. Letna dajatev, ki se zbira ob registraciji vozil, bo deloma in po potrebi prerazporejena tudi za namen spodbujanja ukrepov po tem zakonu, pričakujejo pa se še zbrana dodatna sredstva, saj bodo po novem k plačilu letne dajatve zavezana tudi e-vozila«.

Za razvoj mreže električne polnilne infrastrukture je vlada predvidela tudi pripravo državnega načrta.

Med obravnavo zakona je državni zbor sprejel dopolnilo SDS, ki nalaga pripravo enotnega načrta za celotno državo in bo vključeval tudi potrebe mestnih in ostalih zainteresiranih občin. Dodatno je bilo potrjeno tudi še dopolnilo koalicije z določbo, ki posamezni občini omogoča, da pred sprejemom potrdi državni načrt v delu, ki se nanaša na njeno lokalno polnilno infrastrukturo.