Koalicija nevladnih organizacij je kritično ocenila osnutke nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic Evropske unije, ki so ključni dokumenti za spopadanje s podnebno krizo na nacionalnih ravneh.

Novo poročilo osvetljuje pomembne pomanjkljivosti, kot je neskladnost načrtov s cilji EU na področju energije in podnebja. Med državami, ki ne izpolnjujejo pričakovanj in v nezadostni meri prispevajo k napredku EU na poti do omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C, je tudi Slovenija.

Opazni so tudi nekateri premiki v pravo smer, vendar imajo države članice še veliko dela za uskladitev prizadevanj s cilji pariškega sporazuma, vključno s Slovenijo. K okrepitvi ambicij v naslednjih osmih mesecih bi jih morala odločno spodbuditi tudi priporočila Evropske komisije.

Poročilo tudi kaže, da bo brez okrepitve ciljev držav članic Evropska unija na področju podnebja in energije težko dosegla svoje podnebne ambicije in zaščitila državljane pred vedno bolj uničujočimi vplivi podnebnih sprememb.

Poročilo koalicije pod okriljem Climate Action Network Europe izpostavlja očiten kontrast med nujo po pospešenem podnebnem ukrepanju in počasnim napredkom na terenu. 

»Ugotovitve tega poročila so zato predvsem vabilo državam, naj položijo temelje in zastavijo jasne in ambiciozne načrte ter ukrepe, ki ustrezajo razsežnosti izziva, še v tem desetletju. Evropska komisija pa mora s povratnimi informacijami državam članicam jasno sporočiti, da morajo biti podnebni ukrepi na terenu odločen odgovor na podnebno krizo,« še dodajajo avtorji poročila.

Ena najbolj zaskrbljujočih ugotovitev pregleda posodobljenih osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so bili doslej oddani Evropski komisiji, je po mnenju avtorjev poročila ta, da več držav ne izpolnjuje niti minimalnih zahtev EU na področju podnebja in energije do 2030 (Ciper, Danska, Finska, Italija, Nizozemska).

Za pravičen prispevek EU k omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C bi morala EU doseči znatno znižanje emisij toplogrednih plinov še v tem desetletju - vsaj 65 odstotkov (bruto) do 2030.

Novo poročilo tudi kaže, da številne države članice niso začrtale zadostnih zavez na področju energetske učinkovitosti, ki ima velik potencial za zmanjšanje emisij, ustvarjanje novih delovnih mest, znižanje računov za energijo, zmanjšanje onesnaženosti zraka in izboljšanje zdravja.

Na drugi strani pa je pozitivno, da so v več načrtih dobili mesto ukrepi za spodbujanje energetskih skupnosti, vendar pa so prispevki več držav članic nezadostni za izpolnitev cilja EU glede obnovljivih virov energije do leta 2030.

Tudi Slovenija ne izpolnjuje pričakovanj. V posodobljeni različici slovenskega osnutka NEPN je sicer nekaj izboljšav glede na pretekle verzije, vendar so splošne ambicije še vedno bistveno prenizke in nezdružljive s ciljem 1,5 °C, poudarjajo v Focusu.

Taj Zavodnik, vodja programa Energija v okoljski organizaciji Focus, komentira, da »slovenski NEPN v trenutni verziji vsebuje bistveno prenizke cilje znižanja emisij toplogrednih plinov, na področju obnovljivih virov energije in zmanjšanja rabe energije pa ne dosega niti minimuma, ki ga zahteva EU. Predvsem pa mora Slovenija osnutek načrta nemudoma dopolniti z manjkajočim poglavjem ukrepov. Prostora za bistvene izboljšave je ogromno. Največ potenciala je v industrijskem in prometnem sektorju, tako za dodatno zmanjšanje rabe energije kot za znižanje emisij«. 

Poročilo za Slovenijo sicer izpostavlja, da lahko znatno zviša cilje za obnovljive vire energije, pri čemer je potrebno v ospredje postaviti energetske skupnosti. Zagotoviti je treba spremembe zakonodaje in ukrepe, ki bodo odpravili in/ali izboljšali trenutne administrativne ovire, ter zagotoviti trajno sistemsko financiranje, ki bo spodbudilo razmah skupnostnih energetskih projektov.

Bistveno pa je treba tudi zvišati cilje glede zmanjšanja rabe energije preko vključitve scenarija zadostnosti v naslednji osnutek prenovljenega NEPN-a. Ta naj celostno oceni zmožnosti Slovenije za zmanjšanje rabe energije, tako da ovrednoti minimalne družbene potrebe po storitvah in dobrinah za zagotavljanje blaginje prebivalstva, je navedeno v poročilu.