Evropa je z letom 2022 doživela drugo najtoplejše leto v zgodovini, saj so poletni vročinski valovi povečali potrebe po hlajenju, blaga zima pa je zmanjšala potrebe po ogrevanju, so sporočili iz službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus.

Regija je zabeležila »zdaleč« najbolj vroče poletje doslej, ki mu sledi poletje 2021, ko je bilo v določenih delih zahodne in severne Evrope zabeleženih več dolgotrajnih in intenzivnih vročinskih valov, so zapisali v poročilu.

Ekstremna vročina in suho vreme sta vodila v povečano povpraševanje po električni energiji za hlajenje, izčrpavanje vodnih rezervoarjev in – v kombinaciji z omejeno dobavo ruskega plina zaradi vojne v Ukrajini – dvig cen energije na rekordne ravni.

Sledilo je bolj blago in deževno jesensko in zimsko obdobje, ki je prineslo zmanjšanje povpraševanja po plinu in električni energiji, kar je zmanjšalo skrbi glede nezadostne oskrbe z energijo. Cene energije so se torej vrnile na predvojne ravni.

Temperature v Evropi so se glede na omenjeno poročilo v zadnjih 30 letih povečale za več kot dvakrat v primerjavi s svetovnim povprečjem.

Leto 2022 je bilo za 0,3 °C hladnejše od leta 2020, vsa Evropa, z izjemo Islandije, pa je zabeležila nadpovprečne letne temperature glede na povprečje v obdobju 1991–2020. Več držav zahodne in južne Evrope je zabeležilo najvišje letne temperature vsaj od leta 1950.

»Leto 2022 je bilo še eno leto podnebnih ekstremov po Evropi in po svetu,« je dejala namestnica direktorja Copernicusa Samantha Burgess. »Ti dogodki potrjujejo, da že zdaj doživljamo uničujoče posledice našega segrevajočega se sveta,« je dejala.

Na svetovni ravni je bilo leto 2022 peto najtoplejše doslej, zadnjih osem let pa je bilo najtoplejših v zgodovini. Temperature so bile za 0,3 °C višje od referenčnega obdobja 1991–2020, kar je približno 1,2 °C več kot v obdobju 1850–1900, navaja Copernicus v poročilu.

»V izogib najhujšim posledicam bo morala družba kot celota nujno zmanjšati izpuste ogljika in se hitro prilagoditi podnebnim spremembam,« je dejala Burgess.

Znanstveniki ZN so že pred tem opozorili, da bi dvig globalnih temperatur za 1,5–2 °C nad predindustrijske ravni povzročil še bolj intenzivne vročinske valove, suše, nevihte in poplave v različnih delih sveta.

Svetovni izpusti CO₂ so se na letni ravni povečali za skoraj odstotek ali 2,1 delca na milijon (ppm), kar je primerljivo z zadnjimi leti, so sporočili iz Copernicusa in dodali, da je lanskoletno povprečje tako znašalo okrog 417 ppm.

Po drugi strani pa je nedavna študija organizacije Global Carbon Project (GCP) pokazala, da bi se lahko lanskoletni izpusti CO₂ v evropski sedemindvajseterici kljub temu, da so nekatere energetske družbe z namenom prispevka k varčevanju z zemeljskim plinom kurile več premoga, na medletni ravni zmanjšali za 0,8 odstotka na 2,8 milijarde ton CO₂.

Višanje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju kljub temu ne kaže znakov upočasnjevanja, so povedali znanstveniki službe Copernicus in poudarili, da ostaja proizvodnja energije pri tem ključni dejavnik, ne glede na povečano število požarov v naravi zaradi vse močnejših vročinskih valov.

»Skupni letni izpusti, ki izhajajo iz požarov, v Evropi predstavljajo nekaj deset megaton CO₂ – v primerjavi s [približno] 2.300 megatonami CO₂, ki izhajajo iz proizvodnje energije,« je dejal višji znanstvenik pri Copernicusu Mark Parrington.