V primeru omejitve segrevanja na 1,5 °C bi skupne finančne koristi v Sloveniji do 2030 znašale 3,7 milijarde EUR, od tega za energetski sistem 0,3 milijarde EUR, kažejo izračuni mreže Climate Action Network Europe.

Če bi Slovenija povečala svoje podnebne ambicije z namenom doseganja cilja omejitve segrevanja na 1,5 °C, bi prihranila 7,1 % svojega BDP (do leta 2030) in se uvrstila med države, ki bi pridobile več od povprečja EU, kaže poročilo CAN Europe, pri katerem so sodelovali člani konzorcija Together1.5, tudi slovenski Focus.

Kot že omenjeno, bi koristi za energetski sistem/varnost znašale 300 milijonov EUR. Glede na poročilo kategorija energetskega sistema/varnosti vključuje koristi, ki izhajajo iz tega, da se izognemo uvozu fosilnih goriv in naložbam v proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv.

Izračuni kažejo tudi, da bi v Sloveniji vsak evro, vložen v ukrepe za energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo, ustvaril 3,5 EUR koristi.

Obenem bi se država v primeru blažitve podnebnih sprememb s ciljem omejitve segrevanja do 1,5 °C do leta 2100 izognila med 69 in 15 milijardam EUR izgube.

Realizacija ukrepov

Ob tem v društvu Focus poudarjajo, da »rezultati poročila jasno kažejo, da večje ambicije in odločnejši ukrepi niso samo nujni za doseganje podnebnih ciljev, ampak imajo tudi številne neposredne koristi za družbo in gospodarstvo,« pravijo.

Največ potenciala za izboljšave vidijo v industrijskem in prometnem sektorju. Na področju energije mora biti sicer po navedbah Focusa v slovenskem podnebnem ukrepanju poudarek na zmanjšanju rabe energije (zlasti v energetsko intenzivni industriji), učinkoviti rabe energije (prenove stavb …), opustitvi fosilnih goriv in prehodu na 100 % obnovljive vire energije (brez novih velikih hidroelektrarn) in izkoriščanju potenciala skupnostnih energetskih projektov, s katerimi lahko državljani in državljanke kot aktivni proizvajalci pripomorejo k čistejši proizvodnji energije in trajnostni energetski transformaciji.