Organizacije Umanotera - Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus - društvo za sonaraven razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora so izdale katalog 12 tujih in domačih dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri, s katerim želijo motivirati občine, nevladne organizacije, zadruge, civilne iniciative in druge oblike organiziranja na lokalni ravni, da prevzamejo aktivno vlogo pri izgradnji svoje blaginje s trajnostnim upravljanjem z življenjskimi viri v svojih okoljih. Tomislav Tkalec iz Focusa je ob tem dejal, da se na področju energetske učinkovitosti in oskrbe z energijo in lokalnih obnovljivih virov potencialov v Sloveniji zavedamo le delno, problematično je predvsem pomanjkanje ustreznega sistemskega pristopa.

»Energetska učinkovitost je sicer mnogokrat omenjena kot prioriteta, vendar za izvajanje konkretnih ukrepov pogosta zmanjka sredstev. Področje obnovljivih virov energije (OVE) pa je na državni ravni že nekaj let popolnoma zapostavljeno,« je za Energetiko.NET povedal Tkalec in dodal, da se kljub temu nekateri posamezniki in občine zavedajo potenciala in izvajajo redke projekte OVE, »vendar je to premalo in ne prinaša napredka na državni ravni«.

Poudarja, da država problem rešuje zelo parcialno oziroma razvoj na nekaterih področjih celo zavira, posledica česar je, da na tem področju zelo zaostajamo za nekaterimi primerljivimi državami, sploh pa na ravni EU. »Zato je zelo pomembno, da predvsem občine in posamezniki prepoznajo svojo vlogo in pričnejo izkoriščati potenciale na področju URE in OVE. V okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri poudarjamo ravno ta vidik in gradimo kapaciteto lokalnih akterjev, ki lahko dodajo svoj prispevek na tem področju,« pravi Tkalec.

Omenjeni katalog dobrih praks - urednica kataloga je dr. Renata Karba iz Umanotere - predstavlja 12 tujih in domačih zgodb skupnosti, ki so upravljanje z naravnimi in drugimi viri v lokalnem okolju vzele v svoje roke in ustvarile koristi zase in za širšo družbo.
Pri izboru dobrih praks so bila upoštevana področja, na katerih ima Slovenija glede na svoj trajnostni in sonaravni kapital največje možnosti za prehod v nizkoogljično in trajnostno družbo:

• (1) energetska učinkovitost in oskrba z energijo iz lokalnih obnovljivih virov, 
• (2) oskrba s sonaravno pridelano hrano,
• (3) trajnostna mobilnost, 
• (4) stanovanjske skupnosti in celovita urbana regeneracija,
• (5) upravljanje z gozdom in 
• (6) trajnostni turizem. 

Vključen je tudi opis participatornega proračuna kot mehanizma za aktivacijo občanov in povrnitev zaupanja v demokracijo. Po oceni organizacij, ki so katalog izdale, izbrane uspešne zgodbe navdihujejo in prepričajo, da so korenite spremembe na poti v nizkoogljično in trajnostno družbo možne in da, med drugim, ne le ustvarjajo prihranke in delovna mesta, ampak tudi s skrbjo za okolje zvišujejo kakovost bivanja.

»Prva polovica 21. stoletja je skrajni čas, da stopimo z 'razvojnih' stranpoti, ki so se kot posledica izkrivljenih tržnih signalov, škodljivih subvencijskih politik in demokratičnega deficita nakopičile v zadnjih desetletjih, in uveljavimo strategije za doseganje celovite blaginje človeštva ob hkratnem izboljšanju ekološkega stanja in vzpostavitvi pravičnejših odnosov,« pravi Karbova in dodaja, da so politični procesi, ki naj bi privedli do potrebnih sistemskih sprememb na ravni držav, nesprejemljivo počasni.

Zato organizacije poudarjajo, da s prikazom dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri polagajo upe v roke lokalnih skupnosti. »Dobre prakse so že izkazale svojo uspešnost, zato je pomembno, da ne ostanejo anonimne. V njih so vgrajene dragocene izkušnje in lahko predstavljajo navdih za nadaljnje širjenje in prenos v različna okolja po Sloveniji,« pravi Renata Karba.

In katere dobre prakse najdemo v katalogu? Tu so Vetrna kooperativa Dingwall, Solarni skupnostni energetski projekt Recklinghausen, Energetsko samozadostna osnovna šola Ostrog, Partnersko kmetijstvo na kmetiji Romane Rejc, Skupnostni urbani vrtički v Slovenj Gradcu, Pešbus in bicivlak – program Zdrav šolar, Zadruga za souporabo avtomobilov Mobility, Stanovanjska kooperativa Codha, Skupaj na ploščad!, Gozdna zadruga Remscheid, Razpršeni hotel Borgo Soandri in Participatorni proračun v Reykjaviku.

Katalog dobrih praks sicer nadaljuje serijo katalogov prejšnjih let; v zadnjih petih letih je Umanotera javnosti že predstavila več kot 100 dobrih praks zniževanja emisij CO₂, zelenih delovnih mest in trajnostnih skupnostnih praks.