»Trajnostna mobilnost je izjemno pomembna sestavina razvoja naših mest in regij,« je na srečanju županov Zlati kamen, ki je potekalo 23. marca v Ljubljani, poudaril Klemen Potisek, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, kjer veliko pozornost namenjajo električni mobilnosti. »Začenjamo s strategijo za ukrepe rabe alternativnih vozil in goriv, katere bo država spodbujala preko Eko sklada,« je napovedal, omizje o trajnostni mobilnosti, ki je sledilo, pa je potrdilo, da danes že na vseh ravneh, ne le na državni, ampak tudi na lokalni pa seveda tudi na podjetniški, vlada zavedanje o okolju prijaznejši mobilnosti jutrišnjega dne.

Klemen Potisek je uvodoma dejal: »Ministrstvo za infrastrukturo je prepoznalo ključne izzive na področju trajnostne mobilnosti in pristopilo k načrtu za reševanje te problematike s pomočjo kohezijskih sredstev. Skladno s tem so ukrepi trajnostne mobilnosti uvrščeni tudi v Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, in sicer v vrednosti 47 milijonov evrov. ... Na ministrstvu kot enega od prednostnih področij trajnostne mobilnosti izpostavljamo e-mobilnost, ki je vključena v predlog izhodišč Energetskega koncepta Slovenije. Po drugi strani je ministrstvo podprlo gradnjo mreže hitrih polnilnic z električno energijo ter se lotilo celovitega načrta ravnanja na tem področju. Pričenjamo s pripravo Strategije za spodbujanje alternativnih goriv, ki bo zajemala ukrepe v zvezi z uporabo električne energije, zemeljskega plina in vodika v prometu. Strategija bo določila ukrepe za spodbujanje postavitve polnilne infrastrukture in uporabe vozil na alternativni pogon. Pripravljena bo do konca letošnjega leta. Financiranje tega področja s sredstvi Eko sklada in kohezijskih sredstev pa je omogočeno že sedaj, saj je Vlada RS v lanskem letu že sprejela celovito Strategijo razvoja prometa v RS, s katero je izpolnila predhodne pogojenosti za črpanje EU sredstev na področju prometa.« 

Kot je nadalje na omizju o trajnostni mobilnosti povedala Polona Demšar Dimitrovič z ministrstva za infrastrukturo, »vse prevečkrat načrtujemo določene razvojne usmeritve brez vključevanja ljudi«, torej bi po njenem morali v vse strateške dokumente oz. njihovo pripravo vključevati element humanizma. 

Direktor Eko sklada Hinko Šolinc pa je dejal, da je slovenski trg nima proizvajalca električnih vozil, zaradi svoje majhnosti pa za tuje proizvajalce niti ni zanimiv oz. so vsi ponudniki to, da svojo ponudbo električnih vozil ponudijo tudi v Sloveniji pogojili s subvencijami za tovrstna vozila. Se pa za tovrstne subvencije potegujejo v večini že energetsko ozaveščeni državljani, saj električna vozila niti cenovno še niso dosegljiva širšim množicam.

Elektromobilnost pa spodbujajo tudi na Petrolu, kjer so v sodelovanju z družbo Tesla Motors postavili prve električne polnilnice, nedavno pa so sodelovali tudi pri vzpostavitvi in delovanju mreže 26 hitrih polnilnic na avtocestnem križu. »Tako kot pri vseh ostalih segmentih, kot so denimo obnovljivi viri energije, ki spreminjajo nekdanje poslovne modele družb, kot je naša, tako smo tudi elektromobilnost sprejeli kot nekaj, na kar se moramo privaditi oz. pri tem seveda v največji meri sodelovati,« je povedal Miha Valentinčič, direktor razvoja energetike in okolja na Petrolu, ki je povedal še, da je danes najbolj »oblegana« polnilnica, s katero upravljajo, polnilnica v ljubljanskem BTC-ju. Po njegovem je sicer danes Slovenija na točki, ko je infrastruktura za električna vozila že razvita, potrebujemo pa še več uporabnikov, torej električnih vozil.

Tanja Bogataj z ministrstva za javno upravo je nadalje izpostavila nujnost povezovanja, saj le to zares vodi v razvoj, in to na vseh segmentih, tudi na področju infrastrukture. Električna vozila morajo, tako Miha Valentinčič, postati zares tisti povezljiv element elektromobilnosti, v Petrolu pa si, kot je dejal, prizadevajo za to, da bi bil nov sistem karseda prijazen za vse njegove uporabnike.

Nagrado Zlati kamen 2016 za razvojno najbolj prodorno občine Slovenije je na tradicionalnem srečanju občin in županov Slovenije v Festivalni dvorani prejela mestna občina Ljubljana. Poleg nje, ki je hkrati tudi zmagovalna v regiji osrednje in jugovzhodne Slovenije, so regijske zmagovalke občine Nova Gorica v prvi regiji zahodne Slovenije s Primorsko in Gorenjsko, Velenje v tretji regiji od Posavja do Koroške in Ptuj v četrti regiji vzhodne Slovenije.