Spremeniti slabe navade ravnanja z energijo ne stane nič

Predstavljamo vam nekaj idej o tem, kako lahko varčujete z energijo doma. Potrebno pa se je znebiti starih potrošnih navad in se priučiti novih. Z malo truda bodo nove navade postale del vašega vsakdana in narava vam bo hvaležna.

Hladilnik

• Pri nakupu upoštevamo energijsko učinkovitost aparata (energijski razred A+++).
• Izberemo ustrezno velikost hladilnika (glede na dejanske potrebe), pri čemer se lahko predpostavlja od 50 do 60 (40 do 70) litrov prostornine na družinskega člana. Velike hladilne naprave porabijo več energije, vendar pa je to še vedno cenejše kot več malih, saj velike naprave porabijo manj energije na prostornino/liter.
• Zagotovimo pravilno postavitev v prostor (primerna temperatura okolice – da ni postavljen v bližini naprav, ki segrevajo zrak, ali neposredno izpostavljen sončnim žarkom).
• Zagotovimo ustrezno prezračevanje rebrastega kondenzatorja na zadnji strani hladilnika. Hladilnik naj bo od zidu oddaljen vsaj 5 cm.
• Optimalna temperatura v hladilniku je okoli 4─5 °C. Z znižanjem temperature se poraba elektrike močno poveča (tudi do 5 % za vsako dodatno ˚C), pri višji temperaturi pa se hrana hitreje pokvari.
• Hladilnika ne odpiramo po nepotrebnem in ga ne puščamo odprtega dlje časa. Po uporabi preverimo, če so vrata tesno zaprta. Dotrajano tesnilo na vratih takoj zamenjajmo.
• V hladilnik dajemo le ohlajena in osušena živila, saj se sicer led hitreje tvori, to pa poveča porabo energije.
• Iz hladilnika redno odstranjujemo ledene obloge. Te namreč močno zmanjšajo učinkovitost hlajenja in drastično povečajo porabo elektrike.
• Po odpiranju preverimo, če so vrata tesno zaprta.
• Prostora v hladilniku ne zapolnjujemo s preveč živili, hkrati pa hladilnik ne sme biti prazen (prazni hladilniki so največji porabniki energije)
• Če v gospodinjstvu že imamo hladilno omaro ali skrinjo, je bolje izbrati hladilnik brez zamrzovalnika, ker porabi precej manj elektrike.
• Stare hladilne naprave je treba redno odmrzovati ali nadomestiti z novimi, ki so opremljeni s samodejnimi talnimi cikli.
• Če je hladilnik star več kot 10 let, slabo tesni, zato ga zamenjajmo z energetsko učinkovitejšim in varčnejšim.

Pralni stroj

• Pri nakupu pralnega stroja izberimo takega, ki sodi v razred varčnih porabnikov vode in energije (A+++). Pri nakupu tudi preverimo, če ima pralni stroj varčne programe pranja.
• Pri pranju vselej izberemo energijsko varčnejši program.
• Pralni stroj vklapljajmo v času manjše dnevne tarife (tarifa MT).
• Peremo le tedaj, ko je perila za polni boben, saj napolnjen pralni stroj porabi približno enako količino energije kot na pol prazen stroj. V nasprotnem primeru izberemo energijsko varčen program, program za polovično naložen boben (prihranek energije je tudi do 25 % ali pa razmislimo o skupni uporabi stroja z več uporabniki.
• Peremo pri nižjih temperaturah (večino perila lahko dovolj dobro operemo že pri 30 °C), saj pralni stroj porabi približno 70 % elektrike samo za ogrevanje vode.
• Izberemo kvalitetnejši pralni prašek, ki omogoča pranje perila pri nižji temperaturi.
• Za pranje običajno umazanega perila izberemo varčni program pranja, pri katerem je poraba energije tipično manjša za 40 %.
• Predpranje lahko izpustimo, razen pri izjemno umazanem perilu. Rezultate pranja lahko izboljšamo z ločevanjem perila glede na tip tkanine, barvo, težo in umazanost perila. Porabo elektrike tako zmanjšamo vsaj za 10 %.
• Varčevanje z vodo posledično pomeni tudi varčevanje z energijo.
• Kadar je mogoče, uporabljajmo posebne programe (možnosti »hitrega pranja«, »eko pranja«, pranja s skrajšanim časom delovanja, z manjšo porabo vode ter druge varčne in okolju prijazne programe).
• Redno čistimo filter in predal za pralna sredstva, saj s tem znižujemo porabo elektrike.
• Z uporabo primernih čistilnih sredstev preprečimo nastajanje vodnega kamna na grelnikih.

Sušilni stroj

• Za sušilni stroj velja, da na njegovo porabo energije močno vpliva kakovost aparata, zato je zelo pomembno izbrati višje varčne razrede (A+++).
• Sušilni stroj vedno popolnoma napolnimo. V primeru manjše količine perila za sušenje izberemo energijsko varčne programe.
• V sušilnem stroju sušimo le dobro ožeto perilo. Priporočljivo je, da ima centrifuga vsaj 800 do 1000 vrtljajev v minuti. Če bomo namesto 1000 vrtljajev v minuti nastavili centrifugiranje na 1600 vrtljajev, bomo prihranili kar 30 % elektrike.
• Perilo čim pogosteje sušimo na zraku, saj s tem prihranimo ogromno energije.
• Glede na količino in vrsto perila izberemo ustrezen progam za sušenje (eko program, energijsko varčen program, program s skrajšanim časom delovanja ipd.) 
• Skupaj sušimo le take kose perila, ki imajo podobne lastnosti, saj bomo na ta način perilo najbolj enakomerno posušili.
• Filter, ki je na vratih bobna, po vsakem sušenju očistimo.
• Pazimo, da so reže za hlajenje vedno odprte in čiste.

Pomivalni stroj

• Pri pomivanju v sodobnih pomivalnih strojih lahko v primerjavi z ročnim pomivanjem posode porabimo do 4-krat manj vode in elektrike.
• Pri nakupu pomivalnega stroja izberemo energijski razred A+++.
• Izberemo napravo, ki je primerna za velikost našega gospodinjstva – z na pol polnim pomivalnim strojem izgubljamo energijo po nepotrebnem.
• Stroj čim bolj napolnimo (v primeru manjše količine posode izberemo program za »hitro pomivanje« in energijsko varčen program).
• Po končanem programu pranja počakamo, da se posoda posuši v vroči notranjosti stroja.
• Z izbiro kakovostnega pralnega sredstva pomivalni stroj posodo opere že s krajšim programom in pri nižji temperaturi.
• Če je le mogoče, uporabljamo varčne programe in stroj vklapljamo v času cenejše elektrike (tarifa MT).
• Izogibajmo se predpranju s toplo tekočo vodo.
• Za manj umazano posodo uporabimo varčevalni program z nižjo temperaturo vode.

Pečica

• Pri peki varčujemo z energijo tako, da pečico izključimo 15 minut pred koncem peke in čim manj odpiramo vrata pečice, saj tako vsakič izgubimo 20 % toplote.
• Če imamo v pečici na razpolago ventilator, ga uporabljajmo čim pogosteje: vsi novejši modeli pečic imajo vgrajen ventilator, ki omogoča pečenje na več nivojih in več pekačih hkrati, kar zmanjšuje porabo energije (ventilator omogoča peko tudi pri temperaturi, ki je od 20 do 40 °C nižja kot pri peki brez ventilatorja, pečenje je v primerjavi s klasičnim hitrejše).
• Pri starejših pečicah redno preverjajmo, če vrata dobro tesnijo. Ko se odločimo za nakup nove, izberemo tako z dobro izoliranimi stenami in večplastnim steklom na vratih. Trislojna, temperaturno odbojna zasteklitev vrat pečice predstavlja odlično izolacijo, saj toplota ostaja v notranjosti, hkrati pa zagotavlja visoko stopnjo varnosti, saj vrata ostajajo bolj hladna.
  Dobrodošla lastnost varčevanja pri uporabi pečice je EcoClean emajl prevleka notranjosti pečice in pekačev, ki s svojo odbojnostjo poskrbi za enakomerno razporeditev toplote in učinkovitejše pečenje.
• Pečico, ki se sama čisti, počistimo takoj po uporabi, saj je še vroča in ne bo potrebovala dodatne energije, da se segreje na visoko temperaturo.
• Če je le mogoče, v pečici pecimo več jedi hkrati, jedi pa pogrevajmo na kuhalnih ploščah.
• Uporabljajmo temne, črno lakirane ali emajlirane modelčke za peko. Ti še posebno dobro absorbirajo toploto.
• Pri peki več jedi pečemo takoj eno jed za drugo, saj je pečica še topla in se na ta način skrajša čas peke za drugo jed.

Klima

• Razmislimo, če klimatsko napravo v resnici potrebujemo – delež klimatske naprave pri porabi elektrike znaša do 40 % celotnih stroškov za energijo.
• Klimatska naprava, ki je uvrščena v energetski razred A, se lahko od modela do modela pri porabi razlikuje tudi za več kot 60 %. Zato moramo biti pozorni na izkoristke pri hlajenju (EER) in pri gretju (COP). Klimatska naprava pridobi razred hlajenja A pri izkoristku (EER), ki je višji od 3,2 in razred gretja A pri izkoristku (COP), ki je višji od 3,6.
• Pri uporabi klimatske naprave bodimo pozorni na izbiro temperature in količine zraka prezračevalnih in klimatskih naprav.
• Potrebno je redno vzdrževanje klimatske naprave.
• Prezračevalne in klimatske naprave priklapljamo le po potrebi, če je mogoče uporabimo drug način hlajenja (prezračevanje, senčila idr.).

Zamrzovalnik

• Pri nakupu moramo biti pozorni na energijski razred porabe (A+++) in na primerno velikost zamrzovalnika (glede na svoje dejanske potrebe).
• Zamrzovalnik postavimo v hladen, dobro prezračevan prostor.
• Zamrzovalne skrinje ne odpiramo po nepotrebnem in je ne puščamo odprte dlje časa. Po uporabi preverimo, če so vrata tesno zaprta.
• Za zamrzovalne skrinje velja, da je priporočena temperatura med -25 °C do -15 °C. 5 stopinj nižja temperatura pomeni 25 % večjo porabo energije.
• V zamrzovalnik dajemo le ohlajena in osušena živila, saj se sicer led hitreje tvori, to pa znatno poveča porabo energije.
• Iz zamrzovalnika redno odstranjujemo ledene obloge, saj te močno zmanjšajo učinkovitost hlajenja in drastično povečajo porabo elektrike. Redno (najmanj enkrat do dvakrat letno) ga odtalimo in očistimo – ko obloge ledu in ivja dosežejo debelino 3 do 5 mm.
• Prostora v zamrzovalniku ne zapolnjujemo s preveč živili, hkrati pa zamrzovalnik za učinkovito delovanje ne sme biti prazen (na pol prazna zamrzovalna skrinja potrebuje skoraj toliko elektrike kot polna).

Grelnik vode - bojler

• Velikost električnega grelca naj ustreza našim dejanskim potrebam.
• Ob daljši odsotnosti grelec obvezno izklopimo.
• Grelec namestimo čim bližje pipam, saj tako zaradi manjših izgub porabi manj energije.
• Temperaturo vode ne nastavljamo nad srednjo vrednost termostata, saj se pri višjih temperaturah pospeši izločanje vodnega kamna, povečajo pa se tudi toplotne izgube.
• Redno in pravilno čiščenje bistveno pripomore k boljšemu izkoristku električnega grelca, zato naj ga redno izvajajo pooblaščeni serviserji.
• Želeno temperaturo vode raje uravnavajmo z zmanjšanjem pretoka vroče vode kot odpiranjem hladne vode na pipi.
• Pri ročnem nastavljanju temperature vode najprej spustimo mrzlo vodo, šele nato dodamo toplo (in ne obratno).
• Z uporabo sredstev proti vodnemu kamnu bo delovanje grelca varno in pravilno, s tem pa bomo zmanjšali porabo elektrike.
• Enoročne ali termostatske baterije omogočajo enostavnejše nastavljanje želene temperature vode.

Televizor

• Trend velikih TV ekranov lahko poveča porabo elektrike za dva krat ali tri krat, zato moramo biti pri nakupu novega TV sprejemnika pozorni na porabo elektrike v načinu pripravljenosti (angl. stand by). Posebej ekonomična naprava v načinu pripravljenosti porabi le 0,1 W.
• Po končani uporabi izklapljajmo televizor, videorekorderje, DVD predvajalnike itd. iz električnega omrežja, saj v načinu pripravljenosti še naprej porabljajo električno energijo.
• LCD-zasloni, plazme in TV-sprejemniki z večjimi dimenzijami zaslonov so večji porabniki energije od navadnih katodnih (CRT) TV-sprejemnikov. Novejši LCD-televizorji z LED-tehnologijo spadajo med najbolj varčne porabnike.
• Pri prenovi ali gradnji vgradimo posebna stikala, ki z enim klikom izklopijo vse naprave v sobi – s takšnim stikalom izklopimo vse električne porabnike.
• Če uporabljamo več TV-aparatov, premislimo, ali jih res potrebujemo.
• V vtičnicah ne puščajmo neaktivnih polnilcev in adapterjev.

Računalnik

• Že ob nakupu računalnika preverimo njegovo oceno po standardu ENERGY STAR®, ki opisuje njegovo porabo energije. Računalniki, ki prestanejo preizkus ENERGY STAR®, v spanju porabljajo manj kot 15 W energije. 
• V mnogih gospodinjstvih in pisarnah je skupina porabnikov elektrike, ki jo sestavljajo računalnik, monitor, tiskalnik, modem in druge naprave, ena izmed največjih porabnikov elektrike. Računalnik porabi 30 % energije za aktivno delovanje, v stanju pripravljenosti pa kar 70 %, zato ga izklopimo (tudi iz vtičnice), ko ga ne uporabljamo. Ko ugasnemo računalnik, ugasnimo tudi monitor – zaslon LCD v spanju porabi okoli 5 W, ko je ugasnjen pa 1–2 W. Tudi računalnik porabi okoli 2 W elektrike, ko je ugasnjen.
• Preklopimo v varčni način: v nastavitvah nastavimo, da se monitor preklopi v stanje varčevanja z energijo po 20 ali manj minutah neaktivnosti, disk pa po 30 minutah. Tako zmanjšamo porabo energije računalnika, ko ta ni v uporabi.
• Računalnika ne puščamo v načinu pripravljenosti, saj tako še naprej porablja električno energijo.
• Vgradimo posebna stikala, ki z enim klikom izklopijo vse električne porabnike.
• Energijsko varčnejša je uporaba prenosnega računalnika, ki v stanju delovanja porabi znatno manj energije kot namizni računalnik.
• Ob zamenjavi starega katodnega zaslona se odločimo za LCD, s čimer bomo prihranili ne le električno energijo, ampak tudi delovni prostor in zdravje.
• Ne uporabljajmo ohranjevalnika zaslona, saj ta ne pomaga varčevati z energijo. Nekateri grafično intenzivni ohranjevalniki zaslona lahko celo povzročijo, da računalnik porablja več energije in preprečujejo, da bi preklopil v način spanja.
• Prilagodimo svetilnost monitorja: bolj svetel monitor pomeni večjo porabo energije. V okoljih z manjšo svetlobo velja zmanjšati svetilnost monitorja, saj so naše oči bolj občutljive na svetlobo.
• Očistimo operacijski sistem: sčasoma imamo v računalniku nameščenih vse več programov in aplikacij. Čeprav nekaterih med njimi tudi ne uporabljamo, lahko delujejo v ozadju in tako porabljajo več računalniških virov.

Razsvetljava

• Najbolj varčna je ugasnjena žarnica, zato luči ugašamo povsod tam, kjer jih ne potrebujemo. Izogibajmo se pogostim vklopom in izklopom.
• Funkcionalna razmestitev svetil najpomembneje vpliva na porabo elektrike.
• Uporabljajmo varčne sijalke (še zlasti tam, kjer dolgo časa potrebujemo umetno razsvetljavo), saj porabijo štirikrat manj elektrike kot navadne in imajo do 10 krat daljšo življenjsko dobo. Varčne žarnice (energijski razred A, A+, A++) porabijo približno 80 % manj elektrike kot klasične žarnice.
• Fluorescenčne sijalke in varčne žarnice so boljši in gospodarnejši svetlobni viri kot žarnice z žarilno nitko. V slednji se le majhen del elektrike (5 do 10 %) pretvori v svetlobno energijo, preostala elektrika pa se izžareva v obliki toplote.
• Fluorescenčne sijalke gospodarno namestimo samo v prostorih, kjer potrebujemo svetlobo vsaj še 15 minut po vklopu in tam, kjer ne bomo pogosto prižigali in ugašali luči.
• Svetloba, ki jo dobimo iz svetilke, je odvisna od njene oblike. Več svetlobe dobimo iz odprtih, prosojnih in usmerjenih svetilk.
• Ko urejamo notranje prostore (zlasti delovne površine), načrtujmo razporeditev tako, da bo v prostore prišlo čim več naravne svetlobe
• Za osvetlitev delovnih površin uporabljamo usmerjena svetila, saj razpršena svetila dajejo slabšo svetlobo.
• Ne varčujmo s številom žarnic – namestimo jih dovolj, vendar naj bodo energetsko učinkovite.
• Priporočljivo je, da v večjih prostorih, ki zahtevajo večje število svetlobnih teles, uporabimo manjše število močnejših žarnic, kot pa večje število manjših žarnic, saj so svetlobni viri z večjo močjo bolj gospodarni.
• Halogenske svetilke so sicer bolj učinkovite od običajnih žarnic, vendar se energija pri njih spreminja v toploto.
• Stikala, ki omogočajo nastavitev intenzivnosti svetlobe v prostoru, so energetsko varčnejša.