Potenciali

Potenciali

Naravni pogoji so v Sloveniji od regije do regije različni, zato je tudi potencial OVE različen. Za Slovenijo velja, da ima zadosten potencial, potrebno ga je le bolje izkoristiti, manjka nam namreč naprav za izkoriščenje danih virov.

Les in druga trda biomasa sta najpomembnejši OVE v Sloveniji. Glavnina se porabi za pridobivanje toplotne energije, kjer so glavni porabnik lesne biomase družinske kmetije oz. kmetijska gospodarstva. Za proizvodnjo elektrike se porabi precej manjši delež.

Glede na delež gozda in podatke o dovoljenem letnem poseku na prebivalca izhaja, da imajo Južna osrednja Slovenija, Gorenjska, Severna Primorska in JV Slovenija zelo velik potencial lesne biomase.

Slovenija je bogata z vodnimi viri in tako hidroenergija predstavlja pomemben delež med OVE. Inštalirane hidroelektrarne in male hidroelektrarne trenutno proizvedejo nekje četrtino vse proizvedene elektrike v Sloveniji. Vendar pa se z napovedanimi podnebnimi spremembami in posledično zmanjšano količino padavin v nekaterih predelih lahko pojavi večja regionalna ranljivost vodotokov in s tem povezane nezadostne količine vode v njih. 

Vodno najbogatejša je Podravska regija, ki pa, glede na trenutno izkoriščenost reke Drave, nima dodatnega hidroenergetskega potenciala. Hidroenergetski potencial Pomurja ostaja še odprt, saj je reka Mura še neizkoriščena, vendar so pričakovani negativni učinki gradnje preveliki, da bi bila z naravovarstvenega vidika sprejemljiva gradnja kakšnih hidroelektrarn na novih lokacijah. Možnosti so le za gradnjo manjših hidroelektrarn na lokacijah že opuščenih obratov.

Tudi pri sončnih elektrarnah je pomembna izbira lokacije, če želimo optimalni izkoristek naprave. Najboljše razmere ima južna Primorska, kjer je v povprečju 2.000 do 2.300 sončnih ur letno, ob enem pa je tu še največ jasnih dni. Najslabše razmere ima gorski svet, predvsem SZ del. Potencial sončnega sevanja v Sloveniji znaša okoli 23.000 TWh. Z obstoječimi tehnologijami je razpoložljivega nekje 960 GW, izkoriščamo pa približno 30 GWh. Problematični so zimski meseci, čas kurilne sezone, ko so potrebe po ogrevalni energiji največje, sončno obsevanje pa najslabše.

Za postavitev bioplinarn so najbolj primerne lokacije, ki so v bližini kmetij oz. farm, komunalnih odlagališč ali čistilnih naprav, da je lokalno zagotovljena zadostna količina organskih surovin, hkrati pa ne preblizu naselij zaradi specifičnega vonja, ki nastaja ob samem procesu.

Vetrna energija je v Sloveniji trenutno še neizkoriščen vir. Za postavitev vetrnih elektrarn so primerne lokacije, ki imajo razmeroma stalne vetrove, katerih hitrost je višja od 4 m/s. Dejansko je v Sloveniji za racionalno izrabo vetrne energije primernih malo lokacij. Primerna območja so tako v glavnem v predelih južne Primorske in delno v Gorenjski regiji. 

Slovenija ima ugodne pogoje za izkoriščanje geotermalne energije, z največjim energetskim potencialom v SV delu Slovenije. Najprimernejši regiji za izkoriščenje geotermalne energije sta tako Pomurska in vzhodni del Podravske, saj sta najbogatejši z vročo termalno vodo. V glavnem se geotermalna voda izkorišča za namene zdraviliškega turizma, povečati bi bilo potrebno rabo na področju industrije in gospodinjstev (ogrevanje).


Več informacij in grafične prikaze o obstoječih in potencialnih lokacijah posameznih naprav za pridobivanje energije iz OVE dobite na spletni strani.

Lesna in druga trdna biomasa je najpomembnejši OVE v Sloveniji, saj predstavlja čez 50 % v celotnem deležu, kar je glede na gozdnatost Slovenije tudi pričakovano. Sledi hidroenergija, ostali viri pa skupaj predstavljajo okrog 11 %.

Deleži posameznih obnovljivih virov v skupni rabi energije leta 2011, Slovenija

 


Vir: ARSO, Kazalci okolja, 2013

Neizkoriščen potencial na področju učinkovite rabe energije tako v Sloveniji kot tudi Evropi so zgradbe-javne kot tudi zasebne-saj približno 40 % končne porabe energije predstavljajo hiše, javne in zasebne pisarne, trgovine in druge zgradbe. Tehnike, s katerimi bi bilo mogoče obstoječo porabo zmanjšati za polovico in še več, že obstajajo, vendar se trenutno še vedno prenovi premalo zgradb kot tudi uvaja premalo najučinkovitejših naprav. Zato možnosti za velike prihranke energije na tem področju ostajajo neizkoriščene.

Poraba energije v gospodinjstvih

 


Vir: Statistični urad RS

Druga največja možnost so prihranki v prometu in industriji (npr. z uvajanjem energetsko učinkovite industrijske opreme, boljšim zagotavljanjem informacij za mala in srednje velika podjetja ter uvedbo sistemov za energetske preglede in upravljanje). V Evropi je velik potencial tudi na področju soproizvodnje z visokim izkoristkom ter daljinskega ogrevanja in hlajenja.

Proizvajajte

  • URE

    Učinkovita raba energije
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
Prijavite se na e-novice