Primeri dobrih praks na področju voda

Primeri dobrih praks na področju voda

Mehčanje vode

Vodni kamen pomeni trdoto vode in se lahko izloča iz vode. Nalaga se na vodovodne cevi in armature ter zmanjšuje njihov uporabni presek, dokler jih popolnoma ne zamaši. Obloge vodnega kamna, odložene na grelnikih vode in toplotnih prenosnikih so vzrok večje porabe energije in pogosto vodijo v okvare grelcev in prenosnikov. Že samo 3 mm debele obloge vodnega kamna poslabšajo prenos toplote in s tem povečajo izgube za 25 %. Vodni kamen maši mrežice na pipah in kvari pipe, ventile, elemente pralnih strojev, pomivalnih strojev, gospodinjskih aparatov. Poleg tega so obloge vodnega kamna idealno gojišče za različne mikroorganizme.

Pranje oblačil v trdi vodi poškoduje vlakna tkanin in s tem skrajša njihovo življenjsko dobo. Detergenti in mila se v trdi vodi slabše penijo in izpirajo ter s tem slabše opravljajo svoje poslanstvo čistilnega sredstva.

Vodo je smiselno mehčati, za nekatere procese oziroma uporabo pa jo moramo nujno mehčati. Vodo učinkovito mehčamo z uporabo ionskih izmenjevalcev ali ionskih mehčalnih naprav. Ionska mehčalna naprava deluje na osnovi ionske izmenjave in nase veže kalcij ter magnezij in s tem mehča vodo.

Vir: http://varcevanje-energije.si/varcevanje-vode/primeri-dobre-prakse-raba-vode/index.php

 

Reguliranje pH in izločanje vodnega kamna s CO2 pri pitni vodi

Smernice EU za pitno vodo v nacionalni zakonodaji določajo dovoljeno vsebnost onesnaževal pri končnem porabniku. To pomeni, da je potrebno zagotoviti pravilno kemijsko strukturo vode, da se prepreči negativni vpliv na cevovodni sistem.

V vodi raztopljeni plini imajo pomembno vlogo pri različnih postopkih priprave pitne vode. Kot naravna sestavina zdrave pitne vode omogočajo okolju prijazne in cenovno ugodne postopke za izboljšanje kakovosti pitne vode brez neželenih stranskih produktov ali nečistoč.

Pitna voda dobre kakovosti ne sme delovati niti korozivno niti ne sme tvoriti vodnega kamna. Razen tega mora biti pH-vrednost vode v ravnovesju s stopnjo trdote.

Določena stopnja trdote na osnovi vsebnosti mineralov je sicer zdrava in dele, ki se jih voda dotika, ščiti pred korozijo, vendar je prevelika trdota neugodna za vse porabnike. To zahteva npr. pogosto odstranjevanje vodnega kamna iz elementov gospodinjskih aparatov, ki segrevajo vodo. Visoka stopnja trdote povečuje tudi porabo mil in tenzidov pri pranju in čiščenju.

Zakonsko predpisana je samo minimalna trdota – 3° dH. Bolj mehki vodi se trdota namenoma poveča, da se prepreči korozija cevi. Vodovodna podjetja, ki črpajo pitno vodo, mehčajo trdo vodo, da dosežejo dane zahteve za celotno uporabo v gospodinjstvih. Mehčanje v vodarni se danes izvaja v glavnem s hitro dekarbonizacijo v vrtinčnem reaktorju. Na vhodu v reaktor se v ta namen dozira natrijev hidroksid ali apneno mleko, da se poveča pH-vrednost. Na izhodu iz reaktorja pa preostale trdote in pH-vrednost vode pogosto niso v ravnovesju. Posledica je tvorjenje vodnega kamna na priključnih cevovodih in ventilih, kot tudi kratke življenjske dobe priključenih filtrov. To je mogoče preprečiti z reguliranjem pH-vrednosti s kislino. Uporablja se ogljikovo kislino, ki nastane pri uvajanju ogljikovega dioksida v vodo, pri čemer se vzpostavi ravnovesje med fizikalno raztopljenim ogljikovim dioksidom in produkti ogljikove kisline, hidrogenkarbonatom in karbonatom.

Vir: http://www.messer.si/import/Plini_za_izboljsanje_kakovosti_pitne_vode_1_.pdf

 

Rastlinske čistilne naprave za obdelavo komunalnih odpadnih voda

Slovenija se je do EU zavezala, da bo do konca leta 2017 rešila problematiko komunalnih odpadnih voda. Slednje je zapisano tudi v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. To pomeni, da bo vsako gospodinjstvo moralo biti priključeno na javni kanalizacijski sistem oziroma bo moralo imeti lastno malo komunalno čistilno napravo.
Med sisteme za čiščenje odpadne vode iz gospodinjstev, ki so cenovno ugodni za postavitev in imajo nizke stroške obratovanja in vzdrževanja, spadajo rastlinske čistilne naprave (RČN). RČN se v zadnjih letih tako v Evropi in tudi v Sloveniji čedalje bolj uveljavljajo zaradi preprostosti in učinkovitosti.
RČN posnemajo delovanje narave. Imajo veliko hidravlično in polucijsko pufersko kapaciteto in tako predstavljajo celoviti sonaravni sistem za čiščenje odpadnih vod in zaščito vodnih virov. Zagotavljajo učinkovito čiščenje organskih spojin, težkih kovin ter drugih nevarnih strupenih snovi. Sposobne so sekundarnega (odstranjevanje KPK, BPK5) kot tudi terciarnega čiščenja (dušikove in fosforjeve spojine ter patogene bakterije) odpadnih voda. V primerjavi z ostalimi tehnologijami za čiščenje odpadnih voda so glavne prednosti RČN tudi, da za svoje delovanje večinoma ne potrebujejo strojnih elementov (črpalk, kompresorjev itd.) in posledično elektrike, saj se voda znotraj sistema pretaka gravitacijsko. Osnovni princip delovanja RČN je pretakanje odpadne vode preko dveh do štirih različnih prekatov/gred globine od pol do enega metra, napolnjenih z medijem in zasajenih z vlagoljubnimi rastlinami. Odpadne voda se med zadrževanjem in pretakanjem skozi medij (mešanice različnih frakcij drobljenca ali prodca) s pomočjo bioloških in kemijskih procesov očisti do stopnje, kot jo zahtevajo predpisi.
Pred vstopom v grede se odpadne vode najprej vodi preko večprekatnega (primarnega) usedalnika, ki služi za usedanje grobih delcev (primarno čiščenje). Že v primarnem usedalniku se pričnejo procesi razgradnje nekaterih onesnaževal (npr. suspendiranih snovi, KPK, BPK5 itd.). Mulj, ki v usedalniku nastaja, je potrebno odstranjevati na približno tri leta. Preliv iz primarnega usedalnika nato vodimo preko več zaporedno nameščenih vodotesnih gred (filtrirna, čistilna, polirna). Prečiščeno vodo nato iz gred RČN bodisi odvajamo v odvodnik bodisi ponovno uporabimo v različne namene, kot npr. za zalivanje zelenic. Glavni nosilci čiščenja v RČN so poleg substrata in rastlin mikroorganizmi, ki prispevajo največji del (80–85 %) čiščenja v sistemu. Zaradi delovanja mikroorganizmov RČN zelo dobro delujejo tudi pozimi. V gredah je nameščen medij, ki ga običajno sestavljajo različne frakcije (granulacije) pranega drobljenca ali rečnega prodca vse do preseka 64 mm, v katerem so zasajene vlagoljubne rastline. Površina RČN je pohodna, saj voda teče med 5 in 10 cm pod površino, zato tudi ne prihaja do smradu in razvoja nezaželenih insektov.

Za učinkovito delovanje RČN potrebujemo le ≈ 2,5 m2 površine na 1 PE (PE – populacijski ekvivalent; pomeni onesnaženje, ki ga povzroči človek v enem dnevu), kar v večini primerov, predvsem na ruralnih področjih, ne predstavlja prostorskih problemov.

Vir: http://www.limnos.si/docs/objave/RCN%20Hocko%20Pohorje.pdf

Ohranite okolje čisto

  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • URE

    Učinkovita raba energije
Prijavite se na e-novice