Razširjena odgovornost proizvajalca (angl. Extended Producers Responsibility – EPR) je opredeljena kot odgovornost za proizvod v celotnem življenjskem ciklu proizvoda, vključno z ravnanjem po izteku njegove življenjske dobe.
Z opredelitvijo odgovornosti proizvajalcev za proizvod, ko ta nastane odpadek, so postavljene tudi osnovne zahteve po zmanjševanju nastajanja odpadkov, zmanjšanju porabe naravnih virov ter povečanju recikliranja.
V 8. členu Direktive o odpadkih je opredeljeno, da imajo države članice za namen ponovne uporabe ter preprečevanja nastajanja, recikliranja in drugih načinov predelave odpadkov možnost, da sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da za fizične ali pravne osebe velja razširjena odgovornost proizvajalca. Države članice pri uporabi razširjene odgovornosti proizvajalca:
- upoštevajo tehnične izvedljivosti in ekonomsko smiselnost,
- splošne okoljske in družbene vplive ter vplive na zdravje ljudi,
- spoštujejo potrebo po zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga
V 14. členu Direktive o odpadkih je določeno, da stroške ravnanja z odpadki delno ali v celoti krije proizvajalec proizvoda ali pa si stroške delijo distributerji. Določijo lahko, da je za ureditev ravnanja z odpadki v celoti ali delno odgovoren proizvajalec proizvoda (člen 15).
EPR je orodje, ki proizvajalce zavezujejo k fizični in/ali finančni odgovornosti za izdelek v celotnem življenjskem krogu, torej tudi po tem, ko pri potrošniku izdelek postane zgolj odsluženo blago. Koncept EPR je določen v splošnih pogojih v evropski zakonodaji, ki med drugim pravi, da je uvedba razširjene odgovornosti proizvajalca eno od sredstev za podporo oblikovanju in proizvodnji blaga, ki v celoti upošteva in podpira učinkovito rabo virov v njihovem celotnem življenjskem krogu, vključno z njihovim popravilom, ponovno uporabo, demontažo in recikliranjem. Običajno gre za embalažo, odslužene baterije, vozila, elektronske naprave, snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, barve, ostanke pesticidov, farmacevtske izdelke, rabljeno olje, izrabljene gume itd.
V letih 2006 in 2007 so bili v Sloveniji sprejeti ali dopolnjeni predpisi, ki uvajajo pristop »povzročitelj plača« in razširjeno odgovornost proizvajalcev za naslednje tokove odpadkov: odpadno embalažo, odpadna fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi, in odpadno električno in elektronsko opremo. V letu 2008 je bila s predpisi uvedena razširjena odgovornost proizvajalcev še za odpadne baterije in akumulatorje, odpadne nagrobne sveče ter odpadna zdravila, v letu 2009 pa za izrabljene avtomobilske gume. Po izteku obstoječih koncesijskih pogodb je predvidena uvedba razširjene odgovornosti proizvajalcev tudi za izrabljena motorna vozila.
Uvedene so bile tudi okoljske dajatve za onesnaževanje okolja: zaradi uporabe mazalnih olj, zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil, zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme (v okviru le-te tudi zaradi nastajanja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev), zaradi nastajanja odpadne embalaže (v okviru le-te tudi zaradi nastajanja odpadnih nagrobnih sveč), zaradi nastajanja izrabljenih gum ter zaradi odlaganja odpadkov.